VSRS Sodba I Ips 149/2002

Zahteva zagovornika obd. B.I. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Po vložitvi obtožnice zoper obdolženca je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom z dne 10.04.2002 odločilo, da se pripor zoper obd. B.I. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljša po vložitvi obtožnice. Višje sodišče v Kopru je s sklepom z dne 24.04.2002 pritožbo zagovornika obd. B.I., vloženo zoper sklep o podaljšanju pripora, zavrnilo kot neutemeljeno.

Zagovornik obd. B.I. v zahtevi za varstvo zakonitosti z dne 09.05.2002, vloženi zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora, uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi kršitve 29. člena Ustave Republike Slovenije in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijana sklepa razveljavi.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije B.B. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podala na podlagi 2.

odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva ni utemeljena, ker pravica do obrambe ni bila kršena, saj je bilo zagovorniku omogočeno, da spis, ki ni obsežen, pregleda in se seznani z njegovo vsebino.

Zahteva zagovornika obd. B.I. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določilu 29. člena Ustave Republike Slovenije mora biti sicer vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljena tudi pravica, da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe. Ta pravica obdolžencu oziroma njegovemu zagovorniku ni bila prekršena. Enako kot že v pritožbi zoper prvostopenjski sklep zagovornik obdolženca tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da mu je bila kršena pravica do obrambe zato, ker mu preiskovalni sodnik ni poslal fotokopij listin, katere je zahteval. Že drugostopenjsko sodišče je v razlogih sklepa, s katerim je zavrnilo pritožbo, podrobno in utemeljeno pojasnilo, da pravica obdolženca oziroma njegovega zagovornika do obrambe ni bila prekršena. Tudi če je preiskovalni sodnik res obljubil, da mu bo zahtevane fotokopije dela kazenskega spisa poslal, čeprav v določbah Sodnega reda za to ni podlage, pa mu jih ni poslal, pravica do obrambe ni bila prekršena. Iz podatkov spisa in tudi iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti je razvidno, da je zagovornik obdolženca dne 04.04.2002 40 minut pregledoval kazenski spis, ki res ni bil obsežen. Razen tega je bil zagovorniku obdolženca prvostopenjski sklep o podaljšanju pripora vročen dne 12.04.2002 in je torej zagovornik obdolženca imel na voljo kar 3 dni, da bi si kazenski spis ponovno pregledal, če so mu potem, ko je dne 04.04.2002 kazenski spis pregledal, spoznanja iz pregledanega spisa, kakor navaja v zahtevi za varstvo zakonitosti, dodobra zbledela. V zvezi s tem je potrebno še poudariti, da sme po določilu 3. odstavka 74.

člena Sodnega reda stranka oziroma upravičena oseba pregledati spis samo v sodni pisarni med uradnimi urami pod nadzorstvom vpisničarja, v 1. odstavku 76. člena Sodnega reda pa je predpisano, da se sme po odredbi ali odobritvi sodnika spis ali del spisa izročiti za uporabo zunaj sodne stavbe samo določenemu sodnemu izvedencu, sodnemu tolmaču ali sodnemu cenilcu. Zagovornik obdolženca je torej imel pravico in tudi možnost, da bi ponovno pregledal kazenski spis, pri čemer ni odveč dodati, da kazenski spis tudi po vročitvi prvostopenjskega sklepa zagovorniku ni obsegal več listov kot dne 04.04.2002, ko je zagovornik pregledal kazenski spis na Okrožnem sodišču v Kopru.

Zatrjevana kršitev določila 29. člena Ustave Republike Slovenije torej ni podana. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obd. B.I. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).