VSRS Sklep IV Ips 17/94

Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

Republiški senat za prekrške je z uvodoma navedeno odločbo potrdil odločbo Republiškega deviznega inšpektorata, s katero je bil kaznovani spoznan za odgovornega prekrška po 5. točki 177. člena Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 66/85 s spremembami in dopolnitvami) ter mu je bila izrečena denarna kazen v znesku 800,00 SIT in varstveni ukrep odvzema predmetov, to je 16.300 ATS. Od začasno zaseženega deviznega zneska je bil poleg tega kaznovanemu vrnjen znesek 30.000 ATS.

Zagovornik kaznovanega je vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je uveljavljal kršitev materialnih določb Zakona o prekrških po 1. točki 302. člena ter predlagal, da Vrhovno sodišče RS odločbo o prekršku druge stopnje spremeni tako, da razveljavi odločbo prve stopnje in postopek zaradi prekrška ustavi.

Vrhovno sodišče RS je ugotovilo, da zahteva za sodno varstvo v obravnavani zadevi ni dovoljena. Po 2. točki 202. člena Zakona o prekrških lahko posameznik vloži zahtevo za sodno varstvo, če mu je izrečena za prekršek denarna kazen nad 15.000,00 SIT, odvzem predmetov pa glede na določilo 1. točke 202. člena Zakona o prekrških ni uvrščen med varstvene ukrepe, ki predstavljajo pravno podlago za vložitev zahteve za sodno varstvo. Z izrekom denarne kazni v znesku 800,00 SIT in odvzemom predmetov torej kaznovani ni izpolnjeval pogojev za vložitev zahteve za sodno varstvo, zato je Vrhovno sodišče RS zahtevo njegovega zagovornika v skladu z določilom 2. odstavka 204. člena Zakona o prekrških zavrglo kot nedovoljeno.