VSRS Sodba I Up 431/2002

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 17.9.2000 (pravilno: 27.9.2000), s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Območne geodetske uprave L., Izpostava D. z dne 7.7.1999. Z njo je organ prve stopnje zavrnil ugovor k javni razgrnitvi elaborata zemljiško katastrske izmere za parc. št. 306 in 310 k.o. B. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se je v obravnavanem primeru izdeloval elaborat nove izmere. V mejnem ugotovitvenem postopku se najprej ugotovijo posestne meje vseh obstoječih parcel na izmeritvenem območju. Odraz opravljenih dejanj v postopku in izjav strank je zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku. Vlogo in pomen zapisnika določa 14. člen Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86 - ZZKat). Po podpisu mejnega ugotovitvenega zapisnika mora organ podatke zemljiškokatastrske izmere in katastrske kvalifikacije zemljišč javno razgrniti (20. do 23. člen ZZKat).

Lastniki, ki se ne strinjajo z razgrnjenimi podatki, imajo pravico ugovora. V skladu z določbo 3. odstavka 15. člena ZZKat lahko lastniki podpišejo zapisnik v prostorih uradne osebe, ki vodi postopek, če se ugotovitvenega postopka niso udeležili na terenu.

Torej okoliščina, da tožnik ni bil vabljen na kraj sam ne predstavlja kršitve postopka, ki bi vplivala na odločitev. Tožnik je tudi prejel skico zamejničenja pred javno razgrnitvijo, kot sam pove v tožbi.

Skica zamejničenja je dokument o poteku urejene meje (skupaj z zapisnikom), vsebina skice pa zavarovanje dokazov o legi mejnih točk v naravi. Tožnik je bil na podlagi skice seznanjen s potekom meje pred javno razgrnitvijo. Ugovor tožnika glede samega podpisa zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku (ki pomeni soglasje k ugotovljenim mejam) in navedba, da mu ni bil predočen njegov pomen, nista utemeljena. Iz samega zapisnika in iz razčlembe posameznih situacij, ki se v postopku lahko zgodijo, namreč izhaja, da je bil tožnik soglasen z ugotovljenimi mejami. Podpis na mejnem ugotovitvenem zapisniku je možno naknadno izpodbijati pred sodiščem in sicer zaradi zmote pri dajanju soglasja, kot je bil tožnik že poučen z odločbo tožene stranke, ne pa s preklicem podpisa. Sodišče zavrača tožnikov ugovor, da mu ni bil predočen resnični razlog za zmanjšanje parcel 306 in 310 po novem zamejničenju. Mejni ugotovitveni postopek je postopek, kjer prizadeti lastniki ugotovijo mejne točke svojih parcel in v primeru soglasja to potrdijo na zapisniku, kar pa ne pomeni prenosa katastrske meje v naravo. V posledici tako ugotovljenih meja se ugotavlja sprememba površine parcel. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor kakšno bi bilo pravično razmejničenje parcel, da bi nove parcele po poteku meja in po površini v najmanjši možni meri odstopale od starih podatkov o njihovi površini. Površina parcel 306 in 310, ki izhaja iz razgrnjenih podatkov zemljiškokatastrske izmere, je glede na ugotovljene posestne meje na novo izračunana knjižena površina parcel, ki pa ne pomeni dejanskega zmanjšanja obsega zemljišč v naravi. Na podlagi opozorila v ugovoru pa je tožena stranka popravila razdaljo med mejnikoma 1560 in 1561, ki je bila v skici izmere napačno zapisana, vendar ta napačen zapis ni imel vpliva na izračun površine, ki je bila izračunana iz koordinat.

V pritožbi tožnik navaja, da ga uradna oseba, ki je vodila mejni ugotovitveni postopek pred podpisom zapisnika ni seznanila, da je možno karkoli spreminjati v zapisniku. Če bi ga uradna oseba poučila kaj pomeni podpis in odklonitev podpisa, bi ne podpisal zapisnika. Uradna oseba ga tudi ni seznanila, da je zmanjšanje površine parcele 306 nastalo zaradi odmere dela te parcele za funkcionalno zemljišče za potok V. Ne strinja se s sodiščem, da staro zemljiško stanje ni pomembno. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo odpravi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku razgrnitve podatkov nove katastrske izmere za odsek trase avtoceste B. - Š. je tožnik vložil ugovor, ki ga je organ prve stopnje zavrnil. Z navedeno odločitvijo sta se tožena stranka in sodišče prve stopnje strinjala. Razlogi, ki jih navaja sodišče in s katerimi zavrača tožnikov ugovor v zvezi s podpisom zapisnika v mejnem ugotovitvenem postopku, so tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilni. ZZKat dopušča, da lahko lastnik podpiše ugotovitveni zapisnik tudi v prostorih uradne osebe, če se ugotovitvenega postopka ni udeležil na terenu. Tožnik pa ne zanika, da ga je podpisal. Zato je pravilna ugotovitev, da ga ne more več preklicati. Ugotovitveni zapisnik je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi (3. odstavek 14. člena ZZKat). Podpis v mejnem ugotovitvenem zapisniku je možno naknadno izpodbijati le pred sodiščem splošne pristojnosti, kot je bil tožnik pravilno podučen. Zato tudi pritožbeno sodišče iz enakih razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje zavrača pritožbene ugovore enake vsebine. S prejeto skico zamejničenja je bil tožnik seznanjen s potekom meje pred javno razgrnitvijo. Skica skupaj z zapisnikom sta dokaza o poteku urejene meje kot je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ob pravilno ugotovljenem dejstvu, da je bila meja ugotovljena s soglasjem mejašev s podpisi ugotovitvenega zapisnika (tudi tožnikovega) pomeni, da je meja dokončno urejena.

Površina navedenih parcel je le matematični izračun dejanskega stanja na terenu, zato so ugovori glede površin parcel neutemeljeni. Tožnik pa ne ugovarja, da bi bili razgrnjeni podatki v neskladju z ugotovljenimi.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.