VSRS Sodba I Up 316/2002

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 13.7.1999. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota L. z dne 1.12.1998, s katero je bilo tožeči stranki začasno prepovedano oglaševanje prodaje blaga iz kataloga I.B.S. z obljubljanjem daril - radijskega sprejemnika "izvirne oblike, moderne zasnove in visoke kakovosti, kar so lastnosti, zaradi katerih je ta radijski sprejemnik res nekaj posebnega", ki je slikovno prikazan kot TV aparat in t.i. daril presenečenja, ki so slikovno predstavljena v obliki lepo zavitih darilnih paketov za naročnike proizvodov iz omenjenega kataloga.

Tožena stranka je ugotovila, da je tako obnavljanje v nasprotju z zakonom in je zavajujoče, ker navedena darila nimajo takih lastnosti kot so predstavljene v oglasu.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče navaja določbe 12. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki določa, da oglaševanje blaga in storitev ne sme biti v nasprotju z zakonom, da ne sme biti nedostojno ali zavajujoče (1. odstavek). Zavajujoče oglaševanje pomeni kakršnokoli oglaševaje, ki na kakršenkoli način, vključno s predstavitvijo izdelka ali storitve, zavaja ali lahko zavaja potrošnika. Zavajujoče oglaševanje je zlasti oglaševanje, ki izkorišča ali bi lahko izkoriščalo potrošnikovo neizkušenost in neznanje v dobičkanosne namene, ki vsebuje nejasnosti, čezmerna pretiravanja in druge podobne sestavine, ki potrošnika zavajajo ali bi ga lahko zavajale (4. odstavek).

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno ocenila, da je tožeča stranka z navedbami, da gre za "prekrasen radijski sprejemnik" ter da so "izvirna oblika, moderna zasnova in visoka kakovost, lastnosti, zaradi katerih je ta radijski sprejemnik nekaj posebnega" zavajala oziroma bi lahko zavedla potrošnike, da bi se odločali za nakup izdelkov zgolj zaradi pričakovanja darila, ki jim pripada le, če naročijo izdelke iz kataloga. Izjemne lastnosti radijskega sprejemnika, kot jih predstavlja tožeča stranka, so zavajujoče, saj ne ustrezajo ugotovljenemu dejanskemu stanju. Prvostopni organ je ugotovil, da gre za plastični aparat brez baterij, v obliki TV aparata, kitajskega porekla, katerega vrednost je 923,50 SIT. Te ugotovitve pa nesporno kažejo, da ne gre za izdelek visoke kakovosti in da ugotovitve prvostopnega organa zanesljivo kažejo na pravilnost presoje vrednosti aparata ter da je neutemeljen predlog, da bi o tem moral podati svoje mnenje sodni izvedenec. Po presoji sodišča so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 4. odstavek 12. člena ZVPot, tako v pogledu samega načina oglaševanja, vključno s predstavitvijo izdelkov, kot tudi glede presoje, da bi tako oglaševanje pri potrošnikih lahko vzbudilo pozornost zaradi dobljenih nagrad na podlagi nakupa predmetov iz kataloga. Zato je bil izrečen ukrep utemeljen in pravilno uporabljena pravna podlaga 73. člena ZVPot z začasno prepovedjo uglaševanja blaga, ker je bilo to v nasprotju z zakonom oziroma zavajujoče.

Tožeča stranka v pritožbi izpodbija prvostopno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o upravnem sporu (ZUS) ter predlaga, naj jo sodišče spremeni tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke. Navaja, da so ugotovitve sodišča nesprejemljive in da s prodajnim katalogom B.S. in z oglaševanjem ni bil kršen 12. člen Zakona o varstvu potrošnikov. Darilo, ki ga je lahko prejel naročnik enega izdelka iz tega kataloga, to je radijski sprejemnik, je proizvajalec označil kot "S.p.r.". Na prvi strani kataloga je slika darila z napisom "Prejeli boste prav tak radijski sprejemnik", tako da je že vnaprej izključena vsaka pomota glede vprašanja, kateri predmet je obljubljeno darilo, seveda ob dejstvu, da je kataloška prodaja namenjena zgolj kupcem, ki znajo brati slovenski jezik in ne zaznavajo le vizualno. Tekst, ki opisuje to darilo kot predmet izvirne oblike, moderne zasnove in visoke kakovosti, zaradi česar je aparat res nekaj posebnega, ni bil posebej presojen in ga tožena stranka ocenjuje kot zavajujoč zato, ker gre za plastični radijski sprejemnik kitajskega porekla, velikosti ekrana 37 x 57 mm v nabavni vrednosti 923,50 SIT. Taka karakteristika nikakor ne more ovreči trditve tožeče stranke, da gre za darilo izvirne oblike, moderne zasnove in visoke kakovosti, zaradi česar je aparat res nekaj posebnega. Cena aparata in poreklo nista v nasprotju z opisom, s katerim ga je tožeča stranka predstavila v katalogu. Gre za pavšalno oceno, ki se ne opredeli do vseh karakteristik izdelka, ocena pa bi morala temeljiti na mnenju sodnega izvedenca in ne na oceni generalnega sekretarja tožeče stranke.

Pomembno je, da je naročnik dobil za aparat enoletno garancijo in da je design aparata vsekakor nekaj posebnega. Zato vztraja pri predlogu, da naj bi sodišče postavilo sodnega izvedenca, ki bi ocenil, da gre za aparat, ki ima zatrjevano kakovost. Nedvomno je sporočilo, da radijski sprejemnik prejme zgolj oseba, ki nekaj naroči. Podarjanje nagrad ob nakupu blaga pa je način pospeševanja prodaje, ki ga uporablja tožeča stranka in ni v neskladju z veljavno zakonodajo. Glede teh navedb sodišče prve stopnje ni zavzelo nobenega stališča.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in za svojo odločitev navedlo tudi pravilno pravno podlago. Z dokazno oceno se pritožbeno sodišče strinja, saj je prepričljiva in nudi zanesljiva podlaga za zaključek, da je bilo oglaševanje blaga iz kataloga I.B.S., z obljubljanjem darila v nasprotju z 12. členom ZVPot, za potrošnika zavajujoče. Razumljivo je, da želi z vsakim oglaševanjem, oglaševalec ustvariti kar najbolj opazno in zanimivo oglasno sporočilo. To pa ne sme vsebovati takih pretiravanj, ki povprečnemu potrošniku ne omogočajo možnosti preverjanja. Tudi slika darila, na katero opozarja pritožba, ob vsebini oglasa, s katero poskuša oglaševalec vzbuditi potrošnikovo pozornost, ne omogoča takega preverjanja. Tudi po presoji pritožbenega sodišča gre za pretiravanja o izjemnih lastnostih oglaševalskega izdelka in za zavajujočo informacijo. Pritožba ugovarja tej ugotovitvi in meni, da zgolj na podlagi dejstva, da gre za plastični radijski sprejemnik brez baterij v obliki TV aparata, kitajskega porekla v vrednosti 923,50 SIT, izdelku ni mogoče odrekati lastnosti, ki jih navaja oglas. Pritožbeno sodišče meni, da so to bistvene sestavine, po katerih je mogoče presojati, ali je nek izdelek tako izjemen, da pri povprečnem potrošniku odločilno prispeva k odločitvi, da se bo zaradi takega izjemnega izdelka odločil za nakup. Prav to pa je zavajujoče, saj mu ti podatki, ki jih je ugotovil o samem izdelku inšpekcijski organ, niso znani.

Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do vseh odločilnih tožbenih navedb in glede očitnosti zavajujočega pretiravanja o lastnostih obljubljenega darila, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen predlog za postavitev izvedenca.

Zato je po presoji pritožbenega sodišča inšpekcijski organ uporabil pravilen ukrep in v skladu s 73. členom ZVPot začasno prepovedal oglaševanje blaga na način, ki je bilo v nasprotju z zakonom ali zavajujoče.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen ZUS).