12. člen ZVPot-UPB2

Za odgovornost prodajalca oziroma proizvajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari morata biti izpolnjeni naslednji predpostavki: 1. stvar, v zvezi s katero sta prodajalec in proizvajalec prevzela zavezo, da bo delovala brezhibno, ne deluje brezhibno; 2. vzrok za okvaro (nedelovanje) stvari so lastnosti stvari same, in ne vzroki, ki so zunaj prodajalčeve oziroma proizvajalčeve sfere.

Če tržni inšpektor ali drug pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov ne glede na obliko krivde podjetja. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakorkoli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih predmetov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, in sicer glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti. Ne drži stališče, da če so bili določeni artikli obravnavani že v prekrškovnem postopku in je pristojni organ izdal odločbo o prekršku, potem ti artikli ne morejo biti zajeti še v upravni inšpekcijski odločbi. Prekrškovni in upravni postopek sta ločena postopka, prekrškovni je povezan z izrekanjem sankcije, pri upravnem pa gre za izdajo odločbe o prepovedi oglaševanja. Zato je napačno tudi stališče tožeče stranke, da jo želi prvostopenjski organ dvakrat kazn

Zahteva upravnega organa, da morajo biti posebne ugodnosti v katalogih predstavljene tako pregledno, da so potrošniku jasne že na osnovi prvega ogleda, je po presoji sodišča zakonita.

Prepovedne norme 12. in 12.a člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki se nanašajo na (nedostojno) oglaševanje blaga in storitev, ne posegajo v obseg avtorskega delovanja, niti v pravice avtorja oziroma naročnika do objave, niti v distribucijo oglaševanega blaga.

Če gre za oglaševanje, ki reklamira zdravilne učinke proizvoda, ki ni registriran kot zdravilo, gre za kršitev ZVPot, ker je tako oglaševanje artiklov zavajajoče.

Glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, da je bila ovojnica narejena na način, da se je skoznjo videlo besedilo na notranji strani, kar so ostali zaslišani udeleženci nagradne igre opazili, so pravilni zaključki nižjih sodišč, da so bila pravila nagradne igre primerno objavljena in tožnici dostopna brez težav. Ključna značilnost zavajajočega oglaševanja je namreč njegova sposobnost, da bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje potrošnika. Z drugimi besedami, oglaševanje je zavajajoče takrat, ko pri povprečnem potrošniku ustvari napačen vtis o nekem konkurenčno pomembnem dejstvu. Z vidika morebitnega zavajanja je torej treba presoditi le tiste informacije, ki so lahko pomembne za potrošnikovo poslovno odločitev, ne pa tudi vseh drugih. Zavajajoče oglaševanje se lahko nanaša na katero koli konkurenčno pomembno dejstvo (kakovost, uporabnost, poreklo, ceno itd.). Konkurenčno dejstvo je za potrošnika pomembno tedaj, ko je razlog oziroma podlaga za njegovo odločitev o sklenitvi pravnega posla (npr. prodajne pogodbe). Oglaševanje, ki zavaja potrošnike glede konkurenčnega dejstva, ki za odločitev o sklenitvi pravnega posla ni pomembno, ni

Če gre za oglaševanje, ki reklamira zdravilne učinke proizvoda, ki ni registrirano kot zdravilo, gre za kršitev Zakona o varstvu potrošnikov, ker je tako oglaševanje artiklov, zavajajoče.

Kljub resničnosti posameznih navedb v reklamnem materialu in kljub temu, da zakon ne prepoveduje oziroma ne ureja določenih ravnanj tožeče stranke, lahko njen reklamni material kot celota še vedno zavaja povprečnega potrošnika.

Utemeljen je tožnikov pritožbeni ugovor, da se v upravnem postopku, kljub ugovoru, da je bila obveznost izvršena že pred izdajo prvostopne odločbe, ni ugotavljalo, ali je inšpekcijski ukrep sploh še potreben.

Oglasno sporočilo ne sme vsebovati takih pretiravanj, ki povprečnemu potrošniku ne omogočajo možnosti preverjanja. Zavajujoča oglasna informacija, ki je v nasprotju z 12. členom ZVPot narekuje inšpekcijskemu organu izrek ukrepa po 73. členu ZVPot, to je začasno prepoved takega oglaševanja blaga.

Tržni inšpektor je pravilno izdal odločbo o zavajajočem oglaševanju, saj je bilo ugotovljeno, da se posojilne pogodbe dejansko sklepajo z družbo AAA d.o.o. in ne s tožečo stranko, ki je dajanje kreditov oglaševala.

Dejstvo, da v oglasu o prodaji stanovanj ni naveden podatek, da je zemljiškoknjižni vložek, v katerem so stanovanja vknjižena, opremljen s plombo, sam po sebi glede na to, da se stanovanja prodajajo s pisno pogodbo, v kateri mora biti navedeno celotno zemljiškoknjižno stanje, še ne pomeni zavajajočega oglaševanja.