VSRS Sodba U 1450/94

Tožbi se ugodi in se odločba Republiškega inšpektorata za delo z dne 11.8.1994 odpravi.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Uprave inšpekcijskih služb - Inšpektorata za delo z dne 5.5.1994, s katero je tožeči stranki naloženo, da izpolni sklep Sodišča združenega dela z dne 7.3.1994, po katerem je tožeča stranka dolžna delavko A.D. takoj pozvati na delo in ji zagotoviti delo, ki ustreza strokovni izobrazbi za določeno vrsto poklica, njenemu znanju in zmožnostim, ter vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je inšpekcija za delo pristojna za izdajo ureditvenih odločb, tako odločbo pa je prvostopni organ tudi izdal. Z odrejenim inšpekcijskim ukrepom, s katerim je naložena izpolnitev sklepa sodišča združenega dela, se zagotavlja izpolnitev obveznosti delodajalca in odprava kršitev pravic delavca.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Navaja, da niti v določbi 131. člena zakona o delovnih razmerjih niti v določbi 62. člena zakona o varstvu pri delu, na kateri se sklicuje prvostopna odločba, ni podlage za izpodbijani inšpekcijski ukrep. V ostalem se sklicuje na navedbe v pritožbi, ki se nanašajo na sklep sodišča in na razloge za neizvršitev sodnega sklepa. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano določbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve, prereka tožbene navedbe in v zvezi s tožbo še navaja, da je bil po takrat še veljavni določbi 131. člena zakona o delovnih razmerjih, organ inšpekcije za delo pooblaščen, da z odločbo odpravi kršitev pravic delavca, storjenih z dejanjem oziroma zagotovi izpolnjevanje obveznosti delodajalca. Navaja, da je s prvostopno odločbo tožeči stranki naloženo, da izpolni obveznost, s katero bo delavki odpravljena kršitev pravic, kar je bistvo inšpekcijskega postopka. Predlaga, da sodišče zavrne neutemeljeno tožbo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je inšpektor za delo pristojen za izdajo inšpekcijske odločbe, s katero delodajalcu naloži izvršitev sodnega sklepa. Tožeča stranka namreč meni, da za izdajo take inšpekcijske odločbe v določbi 131. člena zakona o delovnih razmerjih in 62. člena zakona o varstvu pri delu, na katero se sklicuje prvostopna odločba, ni podlage. Po presoji sodišča je ugovor tožeče stranke utemeljen. V 131. členu zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91), ki je v času izdaje prvostopne odločbe še veljal, je določeno, da je pri izvajanju nadzorstva nad uporabo zakonov in drugih predpisov s področja delovnih razmerij in denarnih prejemkov ter kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, pristojni organ inšpekcije za delo pooblaščen, da z ureditveno odločbo odpravi kršitev pravic delavca, storjenih z dejanjem (1. alinea) in zagotovi izpolnjevanje obveznosti, ki izvirajo iz zakona, kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta (2. alinea), ter, da pristojni organ inšpekcije za delo zadrži izvršitev dokončnega sklepa o posamični pravici, obveznosti in odgovornosti delavca do njegove pravnomočnosti. Po navedeni določbi torej inšpektor ni pooblaščen za izdajo odločbe, s katero naloži izvršitev sodnega akta, v tem primeru sklepa sodišča združenega dela. Za izvršitev sodnega akta je namreč pristojno sodišče. Za izdajo take odločbe inšpektor tudi ni imel pooblastila v določbi 62. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74, 16/80, 25/86 in 47/86 - p.b.). V 62. členu prečiščenega besedila navedenega zakona, na katerega se sklicuje prvostopni organ v prvostopni odločbi, je namreč določena le obveznost organizacije združenega dela, da inšpekcijski organ obvesti o izvršitvi odločbe inšpektorja za delo, pri čemer se ta obveznost nanaša na odločbo, ki jo izda inšpektor v zvezi z nadzorom nad izvajanjem predpisov s področja varstva pri delu. Sklicevanje na navedeno določbo je zato po presoji sodišča v obravnavanem primeru neustrezno.

Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba nezakonita, je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).