VSRS Sodba U 523/93

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne ....

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper prvostopni sklep z dne 2.12.1991, s katerim je bilo odločeno, da mora tožnik v treh dneh izročiti vozniško dovoljenje zaradi vpisa varstvenega ukrepa prepovedi vožnje z motornim vozilom za čas treh mesecev. Varstveni ukrep je tožniku izrekel z odločbo z dne 11.12.1990 sodnik za prekrške v Karlovcu. Odločba je postala pravnomočna 9.1.1991.

V tožbi je tožnik predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in navajal, da je tožena stranka kršila določbo 57. člena zakona o prekrških, ki določa, da se prekršek ne sme izvršiti, če preteče eno leto od dneva, ko je postala pravnomočna odločba o prekršku oziroma dve leti v primeru absolutnega zastaralnega roka, kot v tem primeru. Na to okoliščino bi morala tožena stranka paziti po uradni dolžnosti. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo in ni poslala upravnih spisov, čeprav je poziv sodišča in tožbo prejela dne 11.11.1993. Z dopisom z dne 25.10.1994, ki ga je prejela 26.10.1994, je bila tožena stranka opozorjena, da naj v roku osmih dni pošlje upravne spise, ker bo sicer sodišče odločilo na podlagi 3. odstavka 33. člena zakona o upravnih sporih. Tudi na ta dopis tožena stranka ni odgovorila.

Tožbi je bilo treba ugoditi.

Tožnik v tožbi navaja, da je prišlo do absolutnega zastaranja izvršitve odločbe o prekršku, ker je potekel enoletni oziroma dvoletni rok, ki je določan v 57. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 do 5/90, RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, ZP). Tožena stranka je v utemeljitvi izpodbijane odločbe sicer navedla datum odločbe o izrečenem varstvenem ukrepu, datum pravnomočnosti odločbe, ki se izvršuje in datum prvostopenjskega sklepa Oddelka za notranje zadeve občine Črnomelj, ni pa iz obrazložitve razvidno, če se je sploh ukvarjala s tem vprašanjem, pri katerem gre nazadnje za pravilno uporabo zakona.

Sodišče lahko na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77, ZUS, v zvezi z 2. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I) odpravi izpodbijani upravni akt, če spozna, da so v upravnih aktih ugotovljene okoliščine v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene, ali če ugotovi, da na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, spora ne more rešiti. Ker je zastaranje, ki ga zatrjuje tožnik, in v zvezi z njim morebitno pretrganje zastaranja (3. odstavek 57. člena ZP), odvisno od okoliščin, ki jih je moč ugotoviti le iz upravnih spisov, je sodišče na podlagi 3. odstavka 33. člena ZUS izpodbijano odločbo odpravilo.