VSRS Sodba VI Ips 22/94

Pritožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je Občinska volilna komisija potrdila listo kandidatov z imenom Zeleni Slovenije, ki jo je vložil pritožnik za člane občinskega sveta v volilni enoti občine in sicer glede 21 kandidatov (I. izreka), ter zavrnila predloženo listo glede kandidata R.M. (II. izreka). V obrazložitvi odločbe volilna komisija navaja, da je ob preizkusu liste kandidatov ugotovila, da R.M. kandidira tudi na listi, ki jo je vložila Slovenska obrtno podjetniška stranka - stranka centra, ki je listo kandidatov določila dne 7.11.1994, medtem ko je bila lista kandidatov pritožnika določena dne 9. 11.1994. Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94 - ZLV) v 69. členu določa, da lahko vsakdo kandidira le v eni volilni enoti in na eni listi kandidatov. Skladno z določbo 2. odstavka 74. člena navedenega zakona je volilna komisija smiselno uporabila 57. člen zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 - ZVDZ), ki določa, da če je posamezni kandidat določen na dveh ali več listah, volilna komisija šteje za veljavno kandidaturo, ki je bila prva določena.

Po določbi 6. odstavka 8. člena zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94 - ZPolS) lahko stranka v volilni kampanji in v kandidacijskem postopku uporablja le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak. Zato volilna komisija ni upoštevala prošnje pritožnika, da bi uporabljal za ime svoje liste dodatek "Zeleni P.", ki ni v registru strank.

Zoper to odločbo je pritožnik vložil pritožbo. V pritožbi navaja, da je volilna komisija kršila 70. člen zakona o lokalnih volitvah. Položaj pri lokalnih volitvah ni identičen s tistim ob volitvah v državni zbor. Pri volitvah v državni zbor, se je lahko o enem kandidatu glasovalo v dveh volilnih okrajih (3. odstavek 49. člena), pri lokalnih volitvah pa to ni mogoče. Iz dejstva, da je soglasje kandidata nepreklicno, izhaja, da nihče ne more veljavno podpisati še enega soglasja, ker velja prvo. Občinska volilna komisija je spremenila ime pritožnika, s tem da je izpustila dodatek "Zeleni P". Spregledala je 9. člen zakona o političnih strankah in 8. ter 9. člen statuta Zelenih Slovenije. V imenu liste kot ga je določil pritožnik, ni nasprotja z določbo 6. odstavka 8. člena zakona o političnih strankah. Pritožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in vzpostavi veljavnost liste, ki jo je predložil pritožnik - z imenom "Zeleni Slovenije - Zeleni Pirana".

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi predloženih volilnih spisov v tej zadevi sodišče ugotavlja, da je politična stranka Slovenska obrtno podjetniška stranka - stranka centra svojo kandidatno listo, na kateri je bil R.M. določen kot kandidat za člana občinskega sveta v volilni enoti občina Piran, določila dne 7.11.1994, medtem ko je bila pritožnikova kandidatna lista, na kateri je tudi kandidat R.M., dokončno določena dne 9.11.1994. Zato je pravilna in na zakonu utemeljena odločitev volilne komisije, s katero je zavrnila kandidaturo R. M. na pritožnikovi kandidatni listi. Sodišče v celoti soglaša z razlogi izpodbijane odločbe in zato teh razlogov ne ponavlja. Tem razlogom v zvezi s pritožbenimi navedbami pa sodišče še dodaja:

Zakon o lokalnih volitvah ne določa, da posameznik ne bi smel dati pisnega soglasja več političnim strankam. 70. člen tega zakona določa le, da je za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje in da je soglasje kandidata nepreklicno. To določbo pa je po mnenju sodišča treba razlagati tako, da kandidat ne more preklicati svojega soglasja po tem, ko ga je politična stranka že določila za svojega kandidata. Volilna komisija namreč preizkuša zakonitost predloženih kandidatnih list, zato je pravno relevantna okoliščina, kdaj je politična stranka določila svojo listo kandidatov in ne kdaj ji je kandidat dal soglasje.

Po mnenju sodišča je tudi neutemeljen pritožbeni ugovor glede imena, s katerim je bila potrjena pritožnikova lista kandidatov. Določba 9. člena zakona o političnih strankah, na katero se sklicuje pritožnik v pritožbi, dovoljuje teritorialni organizacijski enoti stranke, da lahko v skladu s pravili, ki jih določa statut stranke, uporablja tudi dodatek k imenu stranke, iz katerega je razvidno, da gre za teritorialno organizacijsko enoto stranke. Toda ta dodatek k imenu stranke politična stranka ne more uporabljati v kandidacijskem postopku, glede na izrecno posebno zakonsko določbo 6. odstavka 8. člena, da v kandidacijskem postopku lahko stranka uporablja le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.

Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, zato jo je moralo sodišče zavrniti.