VSRS Sodba U 383/93-10

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Centra za socialno delo ... z dne 16. 7. 1992, s katero je bilo odločeno, da se nedl. M.P. dodeli v vzgojo in varstvo materi M.F. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je mati sprejemljiva za sodelovanje in sprejemanje določene pomoči in vodenje pri vzgoji in oskrbi otroka tako, da se ji hčerka lahko dodeli v vzgojo in varstvo.

V tožbi tožnik navaja, da ne soglaša s tem, da bi bila njegova hčerka nedl. M.P. dodeljena v vzgojo in varstvo materi M.F. Meni, da bi se s tem ustvarili za otroka nevzdržni pogoji, saj že mati sama ni primerna, da bi lahko skrbela za otroka, poleg tega pa pomeni dodatno težavo dejstvo, da se je mati preselila nazaj k svojemu razvezanemu zakoncu, ki z njegovo hčerko grdo ravna. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Ker se tožnik in mati njegovega otroka M.F. nista sporazumela, pri kom bo otrok živel oziroma komu bo dodeljen v varstvo in vzgojo je o tem odločil prvostopenjski organ v skladu z določbo 2. odstavka 105. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76, 1/89 in 14/89 - prečiščeno besedilo - ZZZDR), pri čemer je upošteval tudi določbe zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79 in 1/89), ki v spremenjenem 87. členu določa, da si morajo, kadar odločajo centri za socialno delo v upravnih stvareh o pravicah in koristih otroka po 105., 106., 114., 120. in 121. členu ZZZDR, v posebnem ugotovitvenem postopku pred odločitvijo pridobiti mnenje strokovne komisije in razpisati ustno obravnavo.

Po presoji sodišča sta v postopku že prvostopenjski organ, enako pa tudi tožena stranka, pravilno ugotovila, da so izpolnjeni vsaj osnovni pogoji za to, da se nedl. tožnikova hčerka dodeli v vzgojo in varstvo materi M.F. Oba organa sta se pri odločanju držala osnovne zahteve, da morajo starši otrokom zagotoviti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Da bi ugotovila, kateri od staršev izpolnjuje zahtevane pogoje sta pridobila ustrezna izvedenska in druga mnenja in mnenje strokovne komisije. Na podlagi ocene teh mnenj in opravljene obravnave sta ocenila, da materi lahko dasta možnost za skupno življenje z otrokom. Pri tem sta upoštevala tudi starost otroka in čustveno navezanost med materjo in hčerko. Zaradi tako izpeljanega postopka in ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja tožena stranka ni imela osnove, da bi spremenila ali odpravila odločbo prvostopenjskega organa, zato je njena izpodbijana odločba zakonita.

Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije.