VSRS Sodba U 347/93-6

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ker je ugotovila, da je imel tožnik na dan 23.12.1990 v Sloveniji sicer prijavljeno stalno prebivališče in tukaj tudi dejansko živel, da pa je bil v preteklosti večkrat obravnavan in tudi pravnomočno obsojen zaradi storjenih kaznivih dejanj in tudi zaradi prekrškov zoper javni red in mir. Zaradi tega je tožena stranka odločila, da so pri tožniku podani razlogi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije za odklonitev vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

V tožbi tožnik navaja, da je v preteklosti sicer res bil večkrat obsojen, vendar zadnjih 10 let ni storil nobenega kaznivega dejanja. Zato meni, da ni pravilna ocena tožene stranke, da obstaja ponovitvena nevarnost in s tem nevarnost za javni red. Tako mnenje je tudi mnenje Centra za socialno delo ..., v katerem je navedeno, da je tožnik opustil uživanje alkohola in se resocializiral. Uredil si je stanovanjsko vprašanje, želi pa si tudi redne zaposlitve. Zato prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, saj bi v nasprotnem primeru bil ponovno potisnjen v življenjsko in človeško stisko. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka pritožbene navedbe. Vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe. Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92) državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v 6 mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. Tretji odstavek istega člena pa določa, da se vloga lahko zavrne ne glede na izpolnjene pogoje, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona, to je, da bi sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost in obrambo države.

Sodišče meni, da je tožena stranka pravilno zaključila, da so v tožnikovem primeru podani razlogi za zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva iz 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil tožnik večkrat obravnavan in tudi pravnomočno obsojen zaradi storjenih kaznivih dejanj in tudi zaradi prekrškov zoper javni red in mir. Njegova ravnanja v preteklosti so vsekakor taka, da je na podlagi njih možno oceniti, da tožnik predstavlja vsaj potencialno nevarnost za javni red in mir tudi v bodoče. Čeprav iz podatkov v spisu res izhaja, da se je tožnik v zadnjem času odrekel prekomerni uporabi alkohola, zaradi katerega je v preteklosti tudi prišel navzkriž z zakoni, pa to še ne pomeni, da je ta odpoved trajna in da se zadeve iz preteklosti ne bodo ponavljale. Zato je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno odločila, ko ni ugodila njegovi vlogi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.

Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).