VSRS Sodba U 243/93-8

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila sklep Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 29.10.1992, s katero je bil prekinjen postopek priglasitve del postavitve ograje na parc. št. 131/1 investitorja, do rešitve predhodnega vprašanja poteka dovozne in dostopne poti do objektov na parc. št. 110/17, 110/7, 111/2, 131/1 in določeno, da se bo postopek nadaljeval po prejemu obvestila o ureditvi poti v skladu s prometno tehničnimi normativi in standardi.

V tožbi tožnik navaja, da gre v spornem primeru za tipično civilno pravno vprašanje, od katerega rešitve je odvisna tudi upravna odločitev. Zato meni, da je odločba prvostopnega organa pravilna in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri ugotovitvah izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi listin v spisu sodišče ugotavlja, da je v spornem primeru vprašljivo samo razpolaganje z zemljiščem, na katerem želi investitor postaviti ograjo. Nesporno je, da je investitor lastnik celotne parcele št. 131/1, pojavlja pa se vprašanje, ali to parcelo lahko ogradi glede na zatrjevano služnost poti. Po določbi 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90) mora namreč priglasitev nameravanih del iz 51. člena zakona vsebovati opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal. Sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da potek dovozne in dostopne poti do objektov na parcelah št. 110/17, 110/7, 111/2 in 131/1 ne predstavlja predhodnega vprašanja po določbi 144. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Lahko pa bi ob določenih pogojih predhodno vprašanje predstavljalo vprašanje dokazovanja pravice razpolaganja z zemljiščem. Zato pa bo v postopku še potrebno ugotoviti, ali investitor dejansko razpolaga z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal, pri čemer bo seveda potrebno upoštevati tudi sklepa temeljnega in višjega sodišča z dne 30.3.1993 in z dne 27.10.1993, v zvezi z motenjem posesti na parceli št. 131/1.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih. Pri tem je določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).