VSRS Sodba VI Ips 7/94

1. Pritožbi se ugodi in se odpravi sklep občinske volilne komisije z dne 17.5.1994. 2. Glasovanje na poizvedbenem (posvetovalnem) referendumu o preimenovanju kraja se razveljavi.

Po sklepu sveta krajevne skupnosti je bil razpisan poizvedbeni referendum za preimenovanje naselja. Referendum je bil izveden dne 29.5.1994 na volišču v prostorih osnovne šole. Rezultat referenduma je bil negativen, saj je, po ugotovitvah volilnega odbora, od 172 referendumskih upravičencev glasovalo 94 (54,6 %). Za preimenovanje kraja je glasovalo 29 upravičencev (30,85 %) proti 63 (67,02 %), 2 glasovnici (2,12 %) pa sta bili neveljavni.

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom (v katerem je očitno napačno naveden datum njegove izdaje), zavrnila kot neutemeljen ugovor tožeče stranke z dne 1.6.1994. V obrazložitvi sklepa tožena stranka navaja, da je neutemeljen ugovor tožnikov, da bi moral biti objavljen nov razpis referenduma. Res je po razpisu referenduma prišlo do skrčitve referendumskega območja, tako da je izpadla ulica, ki je v drugem naselju, vendar prebivalci tega naselja temu niso nasprotovali. Tudi ni utemeljen ugovor tožnikov, da bi na referendumu morali kot upravičenci sodelovati tudi krajani naselij ..., saj gre za povsem samostojni naselji. Ugovoroma, da na volišču ni bil razobešen akt o razpisu referenduma in da je v volilnem odboru namesto M.K. sodeloval D.B., sicer ni mogoče oporekati, vendar po mnenju tožene stranke ti pomanjkljivosti nista bili odločilni za zakonitost in pravilnost poteka ter rezultat referenduma.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je tožena stranka na posamezne navedbe v ugovoru pavšalno odgovorila, na druge pa sploh ni odgovorila. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94) ne pozna poizvedbenega, temveč posvetovalni referendum. Napačno je stališče tožene stranke, da so ugovori tožnikov neutemeljni, oziroma, da ugotovljene pomanjkljivosti pri referendumu niso odločilno vplivale na rezultat referenduma. Z razpisom spornega referenduma si je krajevna skupnost prilastila pravice, ki ji po zakonu ne pripadajo. Krajani ... in ... so konec leta 1993 posredovali krajevni skupnosti ... peticijo z zahtevo, da se naselje ... preimenuje in dobi svoje staro ime. Ta peticija zadošča kot pobuda za preimenovanje v smislu določb zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) pristojni skupščini občine, da odloči o preimenovanju naselja. Krajevna skupnost ... pa je, namesto da bi to peticijo posredovala pristojni skupščini občine, razpisala poizvedbeni referendum, čeprav zakon o referendumu in o ljudski iniciativi pozna posvetovalni referendum, zakon o imenovanju in evidentiranju naselij ulic in stavb pa sploh ne določa, da bi o preimenovanju naselja morali prebivalci odločati na referendumu. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep tožeče stranke razveljavi.

Sodišče je pritožbi ugodilo iz naslednjih razlogov:

Po mnenju sodišča ni pravilno stališče tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da čeprav je bilo po razpisu referenduma spremenjeno referendumsko območje, ni bilo potrebno objaviti novega razpisa referenduma. Prav tako ni sprejemljiva ocena tožene stranke, da ugotovljene pomanjkljivosti pri izvedbi referenduma - da na volišču ni bil izobešen akt o razpisu referenduma in da ni pisne odločbe o imenovanju D.V. za člana volilnega odbora - niso vplivale, ali vsaj utegnile vplivati na zakonitost in pravilnost poteka referenduma.

Sicer pa sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni šlo samo za nezakonitosti in pomanjkljivosti pri izvedbi referenduma, ampak da je bil sam razpis referenduma nezakonit, saj ga ni razpisal pristojni organ. V času razpisa spornega referenduma je namreč že veljal citirani zakon o referendumu in o ljudski iniciativi. Ta zakon, kot pravilno ugotavlja tožeča stranka, pozna poleg referenduma o spremembi ustave in zakonodajnega referenduma še posvetovalni referendum. Po tem zakonu lahko državni zbor posvetovalni referendum razpiše o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane (26. člen). Državni zbor ni vezan na izid posvetovalnega referenduma (29. člen). Določbe tega zakona pa se smiselno uporabljajo tudi za referendum v lokalni skupnosti, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno (3. člen). Iz navedenih zakonskih določb jasno izhaja, da posvetovalni referendum v lokalni skupnosti lahko razpiše le tisti organ, ki je stvarno pristojen odločiti o vprašanju, ki je predmet referenduma.

Veljavni zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb določa, da dajejo pobude in predloge za preimenovanje naselij občani na svojih zborih in v organih krajevnih skupnosti (7. člen). O preimenovanju pa odloča občinska skupščina (8. člen) - v obravnavanem primeru torej skupščina občine. Stvar pristojne občinske skupščine je, ali bo o preimenovanju naselja odločila zgolj na podlagi pobude občanov, ali pa bo predhodno o tem vprašanju razpisala posvetovalni referendum.

Iz navedenih razlogov sodišče zaključuje, da je bil v obravnavanem primeru razpis referenduma in v posledici tega tudi izvedba referenduma v nasprotju z veljavno zakonodajo. Zato je sodišče pritožbi tožnikov ugodilo ter odpravilo izpodbijani sklep tožene stranke. Hkrati je sodišče na podlagi smiselne uporabe določbe 3. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih samo odločilo o tej referendumski zadevi tako, da je ugovoru tožnikov ugodilo in razveljavilo glasovanje, ki je bilo izvedeno dne 29.5.1994. Sodišče meni, da narava obravnavane zadeve kot tudi zbrani podatki dopuščajo tako meritorno odločitev sodišča. Po določbi 52. v zvezi s 56. členom zakona o referendumu in o ljudski iniciativi se v primeru razveljavitve glasovanja na posameznem volišču odredi ponovno glasovanje, ki se opravi najpozneje v 15 dneh. V konkretnem primeru pa je odreditev ponovnega glasovanja odveč, glede na to, da je posvetovalni referendum razpisal stvarno nepristojni organ - svet krajevne skupnosti.

Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).