VSRS Sodba II Ips 43/2006

Revizija se zavrne.

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Postojni z dne 22.5.2001, opr. št. I 2001/00270 v celoti v veljavi, tako da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 1.689.809,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.5.2001 do plačila in ji povrniti 20.225,00 SIT že odmerjenih izvršilnih stroškov. Ugotovilo je, da je tožeča stranka s plačilom zavarovalnine vstopila v posojilodajalčeve pravice proti toženi stranki do višine plačane zavarovalnine.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da je zmotno toženkino mnenje, da je s sklenitvijo zavarovalne pogodbe prosta plačila obveznosti po posojilni pogodbi, ker je plačala zavarovalno premijo.

Zoper to sodbo je tožena stranka vložila revizijo brez formalne opredelitve revizijskih razlogov. Sklicuje se na laično vlogo tožene stranke z dne 25.4.2003.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 - ur. p. b. - ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Revizijsko sodišče zato ni upoštevalo revizije, ki jo je vložila sama tožena stranka, saj v postopku z izrednimi pravdnimi sredstvi nima postulacijske sposobnosti, podeliti pa ji je ne more niti njena pooblaščenka - odvetnica s sklicevanjem na njeno revizijo.

Ker je revizija z dne 13.5.2003 neobrazložena, je revizijsko sodišče opravilo le preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Ta je pokazal, da je sodba sodišča druge stopnje v materialnopravnem pogledu pravilna. Sklop pravotvornih dejstev, ki zajema sklenitev posojilne pogodbe med G. d.d. in toženko; plačilo zavarovalne premije z namenom zavarovanja posojila; pooblastilo, dano banki, da v imenu toženke in za njen račun sklene zavarovanje v korist sklenitelja - G. d.d.; prenehanje z odplačevanjem posojila in izplačilo zavarovalnine banki s strani tožeče stranke, ob pravilni uporabi materialnega prava (299. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89) utemeljuje pravno posledico, ki je v prehodu upnikovih pravic (v konkretnem primeru pravic banke) na izpolnitelja - tožečo stranko in s tem ugoditev tožbenemu zahtevku.

Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).