VSRS Sklep I R 37/2006

Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Ljubljani.

1Pred okrajnim sodiščem v A. je tekel izvršilni postopek, v katerem je bila opravljena javna dražba za prodajo nepremičnine, na kateri je imela dolžnica lastninsko pravico. Na javni dražbi je bila nepremičnina prodana in sodišče je s sklepom pod I. domaknilo nepremičnino, ki je stanovanje, najboljšemu ponudniku in mu naložilo položitev kupnine, pod II. pa je zavrnilo dolžničin predlog, da bi obdržala pravico do najema stanovanja za obdobje treh let. Po dolžničini pritožbi je bila zadeva predložena Višjemu sodišču v A.

Višje sodišče v A. je predlagalo določitev drugega sodišča, ki naj odloči o dolžničini pritožbi, ker je hčerka sodnika Višjega sodišča v A.

2.

V 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I - 69/04) je med človekovimi pravicami predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim vsakomur omogoča, da mu sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur. l. RS, št. 33/94 - MP, št.7). Uresničitev te pravice omogoča Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 ur.p.b. - 69/05), ki v 67. členu ZPP predvideva določitev drugega sodišča, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Vrhovno sodišče ocenjuje, da samo dejstvo, da je dolžnica hčerka enega od sodnikov Višjega sodišča v A., sicer ne bi vplivalo na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; toda sodišče tehtno opozarja, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje tega sodišča.

Glede na to je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 67. členu ZPP ugodilo predlogu sodišča in določilo drugo stvarno pristojno sodišče, ki naj odloči o dolžničini pritožbi.