VSRS Sklep II Ips 561/2004

Revizija se zavrže.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov za ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje in tudi tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe za ugotovitev, da taka služnostna pravica preneha. Odločilo je tudi o pravdnih stroških. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in terja od revizijskega sodišča, da v celoti ugodi njeni reviziji in njenemu tožbenemu zahtevku.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/2004 - prečiščeno besedilo, ZPP).

Revizija ni dovoljena. Revizijo je dovoljeno vložiti zoper pravnomočno sodbo, če vrednost izpodbijanega dela presega 1,000.000 tolarjev (drugi odstavek 367. člena ZPP).

Tožeča stranka je v tej zadevi uveljavljala nedenarno terjatev. Zato bi morala v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZPP že v tožbi (in ob njeni modifikaciji) navesti vrednost spornega predmeta. Ta je odločilna za ugotovitev stvarne pristojnosti sodišča in tudi za ugotovitev, ali sme stranka vložiti izredno pravno sredstvo. Tožeča stranka (pa tudi tožena ne) v rednem postopku ni ocenila vrednosti spornega predmeta. Šele v reviziji je prvič navedla vrednost 1,200.000 tolarjev. Šele v izrednem pravnem sredstvu označena vrednost spornega predmeta pa je prepozna, saj bi to stranka morala storiti v tožbi.

Revizija zato ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišča zavreči (377. člen ZPP).