VSRS Sklep I R 99/2002

Predlogu, da se za postopanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, se ne ugodi.

V tej zadevi je bilo s sodbo Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Kranju opr. št. P 29/84 z dne 11.2.1987 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1585/86 pravnomočno razsojeno, da morata toženca nerazdelno plačati tožniku 1.182.010 din z zamudnimi obrestmi. Prvi toženec, ki sicer navaja drugo opravilno številko drugostopenjske sodbe, je pri Okrajnem sodišču v Trebnjem vložil predlog za obnovo postopka. V njem predlaga, naj se prenese pristojnost na to sodišče, ker ima tožnik kot nekdanji odvetnik na sodišču v Kranju in drugod še vedno stanovske kolege in prijatelje, v katerih nepristranost odločanja utemeljeno dvomi.

S tem toženec predlaga delegacijo pristojnosti na Okrajno sodišče v Trebnjem.

Predlog ni utemeljen.

Dejstvo, da tožnika kot odvetnika v pokoju sodniki poznajo, ne more predstavljati ovire za nemoten potek postopka. To tudi ni razlog, da bi bilo mogoče dvomiti v nepristranost sodnikov (kar je sicer lahko le podlaga za izločitev konkretnega sodnika, ne pa za delegacijo pristojnosti). Sodniki pri opravljanju svojega dela vsakodnevno komunicirajo z odvetniki in to je nujno povezano tako z delom sodnikov, kot tudi odvetnikov. Vendar to samo po sebi ne predstavlja nobene motnje v delu sodišča. Zato razlogi po 67. členu Zakona o pravdnem postopku niso podani.