VSRS Sklep I R 15/2002

Predlog za določitev drugega sodišča za odločanje na drugi stopnji se zavrne.

Tožeča stranka je v pritožbi proti sklepu Okrajnega sodišča v Domžalah predlagala, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi določbe 67. člena ZPP določi za obravnavanje na drugi stopnji drugo stvarno pristojno sodišče. Kot razlog je navedla, da je v zadevi na prvi stopnji odločala sodnica, ki je sicer sodnica sodišča, ki bi moralo odločiti o vloženi pritožbi. V podobnem sporu med pravdnima strankama je tudi odločal sodnik višjega sodišča, njegova odločitev pa je bila za tožnico nekoliko nenavadna. O tožbenih zahtevkih tožnice sta doslej tako odločala že dva sodnika, ki sta člana različnih senatov pritožbenega sodišča. Zato je vprašljivo, ali je tožnici sploh omogočeno sojenje na dveh stopnjah, saj bodo o vloženi pritožbi odločali kolegi sodnika, ki je odločil na prvi stopnji.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Po presoji Vrhovnega sodišča na korektnost in objektivnost odločanja na drugi stopnji ne more vplivati dejstvo, da je sklep sodišča prve stopnje izdal višji sodnik, ki je hkrati član stvarno pristojnega pritožbenega sodišča, saj ima to sodišče več pritožbenih senatov za odločanje v civilnopravnih pritožbenih zadevah. Tudi sicer osebno poznanstvo s sodnikom, ki je izdal odločbo sodišča prve stopnje, ni razlog za izločitev posameznih višjih sodnikov niti za prenos pristojnosti, saj morajo sodniki pri sojenju vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja. Tožeča stranka ni uveljavljala drugih razlogov, ki bi jih bilo mogoče presojati v okviru razlogov ekonomičnosti postopka ali drugih tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče zavrnilo njen predlog za prenos pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče.