VSRS Sodba II Ips 60/2001

Revizija se zavrne.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razvezo darilne pogodbe z dne 8.1.1992, s katero je tožnik "odstopil" (kot je navedeno v pogodbi) toženki nerazdelno polovico stanovanja v 3.

nadstropju hiše v Ljubljani. Ugotovilo je, da je toženec invalid in da je bolan, vendar je sposoben skrbeti sam zase in ima tudi svoj denar za preživljanje. Toženka, s katero sta bila več kot 40 let v zakonski zvezi, se je julija 1999 odselila, ker je življenje v zakonski skupnosti postalo nevzdržno, dne 7.10.1999 pa je bila zakonska zveza razvezana. Njena odselitev pa ne pomeni hude nehvaležnosti v smislu paragrafa 948 ODZ, kar uveljavlja tožnik kot razlog za razvezo darilne pogodbe. Sodišče je zavrnilo tudi podrejeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal lastninsko pravico na celem stanovanju v Ljubljani. V zvezi s tem je ugotovilo, da bi tožnik mogel uveljavljati ta zahtevek na podlagi 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ustrezne dejanske podlage pa ni navedel.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in ugodi tožbenemu zahtevku.

Navaja, da sta sodišči napačno uporabili paragraf 948 ODZ. Dejstvo, da je toženka zapustila tožnika, ko je bil bolan in je potreboval njeno pomoč, pomeni hudo nehvaležnost. Tudi 44. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih nalaga zakoncema, da si med seboj pomagata. Sodišči sta toženčevo izpoved, da lahko skrbi sam zase, razlagali napačno.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta obravnavali zadevo na podlagi izhodišča, da je šlo za darilo. Zato je ugotavljalo obstoj razlogov za preklic darila po pravnem pravilu paragraf 948 ODZ. Pri tem sta ugotovili, da je bil tožnik sposoben skrbeti sam zase in da je imel dovolj denarja za preživljanje. Ta ugotovitev temelji na povsem določni izpovedi tožnika na glavni obravnavi dne 3.2.2000. Tega z revizijo ni mogoče izpodbijati, ker gre za dejansko stanje in oceno izvedenega dokaza, kar ne more biti predmet revizijske presoje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ta ugotovitev je pomembna za presojo toženkinega ravnanja. Če bi namreč brez utemeljenega razloga zapustila tožnika bolnega, potrebnega pomoči in v denarni stiski, bi bilo mogoče tako ravnanje opredeliti kot razlog za preklic darila. Toda toženka se je odselila zaradi nevzdržnih razmer v zakonu, zaradi česar je bila zakonska zveza tri mesece kasneje razvezana. V razmerah, ko je bil tožnik sposoben skrbeti zase in je imel dovolj sredstev za preživljanje, ni bila dolžna vztrajati v nevzdržni zakonski skupnosti s tožnikom. Vse dotlej pa je tudi po tožnikovi izpovedi ustrezno skrbela zanj.

Vse navedeno velja tudi v zvezi s 44. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki nalaga zakoncema medsebojno spoštovanje in pomoč. Do razdora zakonske skupnosti tožnik v zvezi s tem toženki ne očita ničesar. Nevzdržnost zakonske zveze pa je razlog za razvezo (65. člen ZZZDR) in s tem za prenehanje obveznosti pomoči po 44. členu ZZZDR.

Zavrnitve podrejenega zahtevka revizija ne obravnava. Ker pa izpodbija sodbo v celoti, revizijsko sodišče v okviru preizkusa, ali je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo (371. člen ZPP), glede na prvostopenjsko ugotovitev, da tožeča stranka ni navedla dejstev, na katera opira ta zahtevek (180. člen ZPP), ugotavlja, da je bil tudi ta zahtevek pravilno zavrnjen.

Glede na navedeno razlogov za preklic darila ni. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili pravno pravilo paragraf 948 ODZ v zvezi s 44. členom ZZZDR. Uveljavljeni revizijski razlog ni podan, zato je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).