VSRS Sklep III Ips 92/2005

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi,sklep okrožnega sodišča se razveljavi in se zadeva vrne okrožnemu sodišču v novo odločanje.

I. 1. Dne 8.9.2004 je A. d.o.o., vložilo predlog za začetek stečajnega postopka. Predlogu je okrožno sodišče ugodilo in 25.2.2005 izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, čeprav je v času vložitve predloga za začetek stečajnega postopka že tekel postopek po ZFPPod za izbris A. d.o.o. iz sodnega registra. Zoper sklep o začetku stečajnega postopka pritožba ni bila vložena, tako da je postal pravnomočen.

2Zoper sklep o začetku stečajnega postopka je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka. Z njo predlaga razveljavitev navedenega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3V nadaljevanju se bodo uporabljale naslednje kratice: ZPPSL za Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/1993 in št. 58/2003) in ZFPPod za Zakon o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/1999 in 93/2002).

II.4. Okrožno sodišče je v sklepu o začetku stečajnega postopka menilo, da postopek izbrisa družbe po ZFPPod ni ovira za začetek stečajnega postopka. Mnenje okrožnega sodišča ne vzdrži preizkusa, ki ga je opravilo Vrhovno sodišče zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti.

5Na temelju 1. točke prvega odstavka 3. člena, drugega odstavka 12. in tretjega odstavka 13. člena ZFPPod mora poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo predlagati začetek prisilno-poravnalnega ali stečajnega postopka, če nastopi nelikvidnost ali prezadolženost in stanja ni mogoče odpraviti. Poslovodju torej zakonodaja nalaga dolžnost predlagati začetek katerega od obeh insolvenčnih postopkov. Poslovodja A. d.o.o. je predlagal začetek stečajnega postopka in s tem zadostil zakonski dolžnosti. Ko - je to storil, je postopek izbrisal iz sodnega registra na temelju drugega odstavka 25. člena v povezavi z 2. točko prvega odstavka 25. člena ZFPPod že tekel. Vendar se stečajni postopek v takšnem primeru ne more začeti, ker že teče izbrisni postopek z istim končnim ciljem, kot je stečajni postopek. Začetek stečajnega postopka za družbo namreč ne bi imel nobenega smisla, vse dokler v izbrisnem postopku ni odločeno o njegovem izidu, ta pa je odvisen zlasti od morebitne vložitve ugovora. Dokler ni odločeno o ugovoru, je namreč negotovo, ali ne bo imel vložitelj ugovora uspeha. Toliko časa se uvedeni stečajni postopek ne more začeti. Če pa je negotovost glede uspeha ugovora odpravljena, ker je bilo ugovoru ugodeno in je sklep o začetku postopka izbrisa razveljavljen (3. točka drugega odstavka 31. člena ZFPPod), se lahko stečajni postopek začne. Stečajno sodišče mora torej počakati z odločitvijo o začetku stečajnega postopka, to je z odločitvijo o izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 97. člena ZPPSL), dokler izbrisni postopek ni končan.

6Stečajno sodišče je ravnalo drugače in je sklep o začetku stečajnega postopka izdalo, čeprav izbrisni postopek še ni bil končan. Zato je revizijsko sodišče po prvem odstavku 379. člena ZPP in v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP sklep o začetku stečajnega postopka razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje okrožnemu sodišču. Okrožno sodišče naj z odločitvijo o predlogu za začetek stečajnega postopka počaka, dokler ne bo končan postopek izbrisa A. d.o.o. po ZFPPod.