VSRS Sodba III Ips 44/2003

Revizija se zavrne. Tožeča stranka mora drugi toženki in tretjemu tožencu povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 38.700,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke na solidarno plačilo zneska 19.363,00 tolarjev z zamudnimi obrestmi od 21.4.1989 do plačila. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbam tožencev ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo.

Zoper takšno sodbo vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da bo pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Revizija je bila vročena tožencem in Vrhovnemu državnemu tožilstvu. Druga toženka in tretji toženec sta na revizijo odgovorila in predlagala, naj jo revizijsko sodišče zavrne.

Zahtevek temelji na uporabi tehnične izboljšave oziroma modela. Glede na določbo 4. točke tretjega odstavka 367. člena ZPP je zato revizija dovoljena ne glede na vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe.

Revizija ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje naj bi bilo zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da ima po določbi drugega odstavka 707. člena ZOR dajalec licence zahtevek samo do prejemnika podlicence in ne do "katerekoli druge osebe". (Na tem mestu in še enkrat pozneje revident sicer govori o prejemniku licence, vendar se iz nadaljevanja lahko razbere, da gre za očitno pomoto in da tudi revident stališče, ki mu nasprotuje, pravilno razume: gre za vprašanje zahtevkov dajalca licence do prejemnika podlicence).