VSRS Sodba G 13/2000

Tožba se zavrne.

Tožena stranka je dne 12.9.2000 z odredbo naložila tožeči stranki odpravo kršitev prvega in drugega odstavka 64. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS, št. 56/99; v nadaljevanju ZTVP-1) tako, da ji v osmih dneh predloži povzetek revidiranega letnega poročila, v nadaljnjih osmih dneh pa povzetek revidiranega letnega poročila objavi v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije.

Ugovor zoper odredbo, v katerem je tožeča stranka navedla, da ni javna družba po določbah ZTVP-1, zaradi česar ni dolžna izpolniti ukrepov, ki jih ji je tožena stranka naložila, je tožena stranka z odločbo z dne 11.10.2000, opr. št..., zavrnila. Ker tožeča stranka naloženih ukrepov tudi po prejemu odločbe ni izpolnila, je tožena stranka z odločbo z dne 22.11.2000, opr. št..., ugotovila, da tožeča stranka z opustitvami, navedenimi v izreku odločbe, krši obveznost poročanja iz prvega in drugega odstavka 64. člena ZTVP-1.

Odločbi tožene stranke (primerjaj: tretji odstavek 325. člena ZTVP-1) izpodbija tožeča stranka s tožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je nastala v letu 1998 s spojitvijo dveh družb, od katerih je ena bila R. d.d. Njene delnice niso bile javno prodane, ampak so bile z njimi zamenjane delnice R. d.d., ki so jih imeli delničarji slednje. Nikoli tudi ni dobila od tožene stranke dovoljenja za javno ponudbo oziroma nadaljnjo javno prodajo delnic. Z delnicami R. d.d. pa se na organiziranem trgu ne trguje, ker je ni več. Sodišču predlaga, naj izpodbijani odločbi odpravi in vrne zadevo toženi stranki v novo odločanje.

V odgovoru na tožbo predlaga tožena stranka zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Obveznost poročanja po 62. členu in sledečih ZTVP-1, torej tudi po prvem in drugem odstavku 64. člena ZTVP-1, velja za javne družbe. Katere so to, določa 8. člen ZTVP-1. ZTVP-1 pa določa v 2. točki 401. člena tudi, da imajo položaj javne družbe po ZTVP-1 tudi izdajatelji, ki so (že) pred uveljavitvijo Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS, št. 6/94 - v nadaljevanju ZTVP) izdali vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.

Ni sporno, da je tožeča stranka nastala s spojitvijo dveh družb. Ena od njih je bila R. d.d. Tožeča stranka očita toženi stranki zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ker je "določila", da je Z. R. d.d. (torej tožeča stranka) javna družba, ker je že pred uveljavitvijo ZTVP izdala vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, takrat še pod nazivom R. d.d.

Tožena stranka ni ugotovila, da je tožeča stranka izdala vrednostne papirje že pred uveljavitvijo ZTVP. Pač pa je ugotovila, da se je že pred uveljavitvijo ZTVP trgovalo z delnicami R. d.d. na organiziranem trgu. Pravilnosti te dejanske ugotovitve tožeča stranka ni zanikala. Ni trdila, da se z delnicami R. d.d. pred uveljavitvijo ZTVP ni trgovalo na organiziranem trgu. To pomeni, da bi imela R. d.d. po 2. točki 401. člena ZTVP-1 položaj javne družbe, če bi še obstojala, z vsemi upravičenji in obveznostmi po ZTVP-1.

Zaradi spojitve, pri kateri je nastala tožeča stranka, R. d.d. ne obstoji več. So pa z nastankom tožeče stranke s spojitvijo dveh družb prešla nanjo vsa upravičenja in obveznosti teh dveh družb, torej tudi R. d.d. Med upravičenji in obveznostmi, ki so prešle na tožečo stranko, so torej tudi upravičenja in obveznosti iz delnic, katerih izdajatelj je bila R. d.d. in s katerimi se je trgovalo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev še pred uveljavitvijo ZTVP. Na tožečo stranko je tako prešlo upravičenje (nadaljnjega) trgovanja na organiziranem trgu z delnicami, ki jih je izdala zaradi zamenjave (nadomestitve) delnic R. d.d., s tem pa tudi dolžnost poročanja po ZTVP-1. Omenjeno upravičenje in dolžnost sta prešla na tožečo stranko, čeprav sama ni prejela od tožene stranke nobenega dovoljenja za objavo javne ponudbe, oziroma dovoljenja za nadaljnjo javno prodajo. Takšno dovoljenje namreč glede na 6. alineo drugega odstavka 6. člena ZTVP ni bilo potrebno. Okoliščina, da so bile delnice R. d.d. v prodaji na organiziranem trgu še pred uveljavitvijo ZTVP, ko dovoljenje tožene stranke za objavo javne ponudbe ni bilo pogoj za takšno prodajo, pa te delnice izenačuje z delnicami, za katere so njihovi izdajatelji dobili dovoljenje tožene stranke za objavo javne ponudbe (nadaljnjo javno prodajo) za to, da je z njimi možno trgovanje na organiziranem trgu.

Tožeča stranka, ki je nastala s spojitvijo dveh družb, je univerzalna pravna naslednica obeh družb, ki sta zaradi spojitve prenehali.

Zaradi izvedbe spojitve je izdala delnice, s katerimi je zamenjala (nadomestila) delnice R. d.d. - družbe, ki je s spojitvijo prenehala. Te delnice tožeče stranke so "naslednice" delnic R. d.d. Samo zato zakon določa, da za njihovo izdajo ni treba dobiti dovoljenja tožene stranke (6. alinea drugega odstavka 6. člena ZTVP). Ne pomeni pa omenjena zakonska določba, da zaradi zamenjave izdane delnice ne nadomestijo zamenjanih v celoti, torej tudi v njihovi sposobnosti biti predmet trgovanja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če so to bile nadomeščene delnice, še manj pa, da nove delnice sicer so predmet trgovanja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, njihov izdajatelj pa ni javna družba (nima položaja javne družbe) po določbah 8. oziroma 401. člena ZTVP-1.

Glede na povedano tožeča stranka torej je javna družba po določbah ZTVP-1. Ker tožba zato ni utemeljena, jo je sodišče na podlagi 59. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo.