VSRS Sklep III R 39/97

Krajevno pristojno sodišče za izvršbo je Okrajno sodišče v L.

Predlogu za izvršbo:

- z rubežem in prenosom razpoložljivega dobroimetja, ki ga ima dolžnik na računu pri podružnici Agencije za plačilni promet v L., - z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin in

- s prodajo nepremičnin, ki jih ima dolžnik v k.o..., vloženem na Okrajno sodišče v L., je Okrajno sodišče v L. v celoti ugodilo in izdalo sklep o izvršbi. Že po njegovi pravnomočnosti se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v P. Svojo odločitev je utemeljevalo s 194. členom ZIP, čeprav ima po podatkih v spisu dolžnik svoj račun pri podružnici Agencije za plačilni promet v L. Okrajno sodišče v P. je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da se sodišče po izdaji sklepa o izvršbi ne more več izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti.

Krajevna pristojnost po ZIP je izključna krajevna pristojnost. To pomeni, da se lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno in ne samo na dolžnikov ugovor (14. člen ZIP v zvezi z 2. odst. 20. člena ZPP). Do kdaj se lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, pa opredeljuje 49. člen ZIP. Po omenjeni zakonski določbi lahko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi samo sodišče, ki je sklep o izvršbi izdalo. To pomeni, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti samo do izdaje sklepa o izvršbi. Tega sklepa in opravljenih izvršilnih dejanj namreč po uradni dolžnosti, ne da bi dolžnik ugovarjal krajevno nepristojnost, zaradi zgrešene pristojnosti ne more razveljaviti (primerjaj: 3. odst. 53. člena ZIP). Po izdaji sklepa o izvršbi pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno samo še na ugovor dolžnika (primerjaj: 1. točka 50. člena in 3. odst. 53. člena ZIP). Čim pa dolžnik v ugovornem roku ni ugovarjal nepristojnosti sodišča oziroma s takšnim ugovorom ni uspel, pa se sodišče ne more več izreči za krajevno nepristojno niti po uradni dolžnosti niti na predlog stranke.

Okrajno sodišče v L. se je izreklo za krajevno nepristojno že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Glede na zgoraj navedeno tega ne bi smelo več storiti. Zato je to sodišče, ki je po 5. točki 106. člena zakona o sodiščih (Ur. list RS štev. 19/94 in 45/95) pristojno za odločitev v tem sporu o pristojnosti, odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa. Ker je Okrajno sodišče v L. (sicer nepravilno)

sprejelo tudi krajevno pristojnost glede nepremičninske izvršbe, bo pač moralo posamezna dejanja nepremičninske izvršbe opraviti po zaprošenem sodišču.