VSRS Sodba II U 9/97

Tožba se zavrne kot neutemeljena.

Prvostopni organ je z odločbo z dne 28.5.1996 naložil tožeči stranki v plačilo zamudne obresti od neplačanega davka od osebnih prejemkov za leto 1994 v znesku 10.080,80 SIT (zaradi neobračuna in neplačila davka od osebnih prejemkov v znesku 195.379,75 SIT).

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke proti prvostopni odločbi kot neutemeljeno.

Tožeča stranka vlaga tožbo proti tej odločbi zaradi kršitev materialnega zakona in predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka tudi v tožbi vztraja na svoji trditvi, da se sporna izplačila R. Ž. nanašajo na potne stroške in dnevnice za službena potovanja in da gre tedaj za materialne stroške, ne pa za druge prejemke iz delovnega razmerja.

Toda tožeča stranka pri tem spregleda, da potni nalogi, ki so služili kot materialna dokumentacija za izplačilo, niso knjigovodska verodostojna listina v smislu določila računovodskega standarda št. 21, ki knjigovodsko listino kot verodostojno opredeljuje le, če je po vsebinski, računski in formalni plati popolna in neoporečna.

Obravnavana dokumentacija tožeče stranke pa le pavšalno in nepopolno prikazuje poslovne dogodke brez natančne časovne opredelitve, brez podpisa likvidatorja, kot sta to ugotovila že prvostopni organ in tožena stranka v svojih odločbah. Zato imajo izplačila upravičeno značaj drugih prejemkov iz delovnega razmerja v smislu določila 4. alinee 1. odstavka 15. člena zakona o dohodnini, kot obdavčljivi prejemek.

Glede na tako stanje stvari so brez podlage tožbena izvajanja, da je tožena stranka samovoljno prekvalificirala navedena izplačila. Zato je bilo treba tožbo zavrniti kot neutemeljeno.

Po določilu 61. člena zakona o upravnih sporih mora nositi stroške postopka vsaka stranka sama. Zato tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom za povrnitev stroškov postopka.