VSRS Sklep VIII Ips 220/2005

Revizija se zavrže.

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odločbo tožene stranke z dne 26.11.2001 in sklep z dne 19.12.2001, na podlagi katerih je tožeči stranki prenehalo delovno razmerje, ugotovilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo, da jo mora tožena stranka pozvati nazaj na delo, ji obračunati razlike v plači, regrese za letni dopust, ji povrniti predsodne stroške in stroške postopka ter ji plačati plačo za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Sodišče druge stopnje je s sodbo spremenilo izrek sodbe sodišča prve stopnje v točki 4 (za 513.779,00 SIT) in v točki 6 (za 106.758,80 SIT in 24.352,00 SIT) in znižalo prisojene zneske, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ter toženo stranko obvezalo na plačilo pritožbenih stroškov.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke v delu, v katerem se sploh ni pritožila, pri tem pa ni upoštevalo kot ključno, da tožnica v spornem obdobju ni ustvarjala dohodka. Izrek je v tem delu (4. točka izreka) v nasprotju z 8. točko oziroma dopolnilno sodbo. Sodišče je tožnico prikrajšalo tudi glede predpravdnih stroškov (v točki 6 izreka), ker ni upoštevalo merila potrebnosti. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi tudi v izpodbijanem delu.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 21. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 14/94 in nadalj.), ki se glede na določbo drugega odstavka 84. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) v tem postopku še uporablja, je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, revizija dovoljena v premoženjskih sporih, v katerih je dovoljena revizija po ZPP.

V spornem primeru se uveljavlja plačilo razlike v plači in stroški predsodnega postopka, kar predstavlja premoženjsko terjatev.

Po drugem odstavku 376. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1.000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta ne presega v zakonu določenega zneska, ni izpolnjen zahtevan pogoj glede dovoljenosti oziroma za vsebinsko obravnavo revizije in je sodišče zato revizijo moralo zavreči.

Ker revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče, v skladu z določbo 377. člena ZPP, zavrglo.