VDSS Sodba Pdp 12/2026

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Uveljavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstaja ekonomski razlog za podano odpoved mimo zatrjevanih razlogov v odpovedi. Iz odpovedi izhaja, da je razlog reorganizacija, za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni bila izvedena. Delodajalec v odpovedi ni navedel nobenega ekonomsko finančnega razloga, ki bi utemeljeval prenehanje potrebe po delu tožnice. Znižanje stroškov ne predstavlja ekonomskega razloga. Izkazan mora biti pritisk na delodajalca, ki onemogoča opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, podana mora biti vzročna zveza med ekonomskimi spremembami in odpovedjo. Ne zadostuje, da se izkaže, da se je skupni strošek dela znižal ali da je delodajalec izpolnil priporočilo ustanovitelja o racionalizaciji. Ni bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno ukiniti prav tožničino delovno mesto. Sodba je notranje nelogična, saj sodišče prve stopnje ugotovi, da tožničine naloge niso bile ukinjene in jih ni nihče prevzel, torej objektivno ni prenehala potreba po njenem delu, nato pa sprejme trditev, da se je strošek z odpovedjo znižal. Posledica vsake odpovedi je nižji strošek dela, gre za univerzalni, predvidljiv in avtomatični učinek, ki ne predstavlja samostojnega ekonomskega razloga v smislu 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). V takem primeru se izniči zakonska varovalka, da mora obstajati dejanski, stvarni, preverljiv in konkretiziran odpovedni razlog. Predlaga, da se pritožbi ugodi in spremeni izpodbijana sodba tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da se sodba razveljavi in vrne zadeva v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3Toženka v odgovoru na pritožbo navaja, da je v odpovedi navedeno, da je Ministrstvo za kulturo javnim zavodom priporočilo, da stroške dela v letu 2024 znižajo za 2 %, kar predstavlja ekonomski razlog. Bistveno je, da toženka ni zaposlila nikogar, ki bi nadomestil tožničino delo, torej je nesporno, da so njena dela prevzeli drugi. Toženka je proračunski uporabnik, zato so zanjo relevantna priporočila in predlogi ministrstev. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Toženka je tožnici dne 30. 1. 2024 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto kurator zbirk. Iz izpodbijane odpovedi izhaja, da je Ministrstvo za kulturo javnim zavodom s področja kulture priporočalo, da v letu 2024 znižajo stroške dela za 2 %, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za finance pa, da se išče rešitve v okviru zaposlovanja na manj zahtevna delovna mesta. Toženka je zato sprejela odločitev, da je potrebno reorganizirati označevanje drevesne zbirke, tako da se tehnični del označevanja prenese na operativna delovna mesta s področja A., ki med drugim zahtevajo manj usposobljene kadre, botanične in sistematske vsebine pa na delovno mesto vodje oddelka, ki ga zaseda univerzitetno diplomiran biolog. Toženka je spremenila Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ukinila tožničino delovno mesto in prerazporedila njene delovne naloge na delovno mesto svetovalec VI in vodja oddelka VII/2, določene naloge pa so že bile del nalog drugih delovnih mest.

6Tožnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo odpovedni razlog, ker naj bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podana le iz organizacijskega razloga. Toženka je glede na povzeto vsebino odpovedi odpoved podala iz ekonomsko organizacijskega razloga. Organizacijske spremembe je utemeljila na priporočilu ustanovitelja po znižanju stroškov dela. Toženka je izkazala, da je ustanovitelj priporočal znižanje stroškov dela, stroške pa je tudi dejansko znižala, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je za odpoved obstajal utemeljen ekonomski razlog.

7Toženka je tožničino delovno mesto ukinila, ker je sledila priporočilu ustanovitelja o znižanju stroškov, zato je optimizirala označevanje drevesne zbirke, pri čemer iz odpovedi ne izhaja, da so naloge postale nepotrebne, le opravljale se bodo na drugih delovnih mestih. Pritožbene navedbe, da ni izkazan razlog za prenehanje potrebe po tožničinem delovnem mestu, so zato neutemeljene.

8Pritožba neutemeljeno navaja, da nižji stroški dela ne morejo biti posledica ukinitve tožničinega delovnega mesta, ker reorganizacija dejansko ni bila izvedena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka ukinila tožničino delovno mesto. Namesto nje ni zaposlila drugega delavca, ki bi prevzel njene naloge, kar pomeni, da so nižji stroški tudi posledica podane odpovedi.¹ Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da so se določene tožničine naloge prenesle na druge zaposlene (B. B., C. C., D. D. in E. E.), čeprav ne vse naloge na zaposlene na delovnih mestih, kot je navedeno v odpovedi, vendar to še ne pomeni, da toženka dejansko ni izvedla nove organizacije dela zaradi katere je tožnici podala odpoved. Delodajalec v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni dolžan navesti, na katere delavce bo prenesel posamezno nalogo ukinjenega delovnega mesta. Za obstoj organizacijskega razloga mora dokazati, da je dejansko ukinil delovno mesto in dela delavca na ukinjenem delovnem mestu ni nadomestil z novim zaposlenim, kot tudi, da delovnega mesta ni ukinil zato, ker se je želel znebiti delavca, ki je bil zaposlen na tem delovnem mestu, ampak zaradi objektivnih poslovnih potreb. Vse navedeno je toženka dokazala.

9Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženka ni ukinila tožničinega delovnega mesta, ker se je želela znebiti tožnice oziroma zaradi slabših odnosov med tožnico in E. E. V času podaje odpovedi je bil E. E. sodelavec tožnice in ni imel nobene vloge pri podaji odpovedi. Postopek odpovedi je vodil takratni zakoniti zastopnik F. F., E. E. pa je nastopil funkcijo novega zakonitega zastopnika toženke šele 1. 7. 2024. Toženka je bila s strani ustanovitelja pozvana na znižanje stroškov, kar je storila tudi na način, da je optimizirala delovni proces in ukinila tožničino delovno mesto. Njene naloge je prenesla na druga delovna mesta, določene naloge pa se ne opravljajo. S tem je izkazala objektivne poslovne potrebe za ukinitev delovnega mesta kurator zbirk. Dejstvo, da določenih delovnih nalog ne opravlja nihče, določene pa opravljajo tudi zaposleni, ki niso navedeni v odpovedi (novi zakoniti zastopnik), ne pomeni, da je bil organizacijski razlog fiktiven. Nihče ni bil na novo zaposlen, da bi nadomestil tožničino delo, njene naloge pa so ali prerazporejene ali pa se ne opravljajo, zato poslovni razlog ni bil fiktiven.

10Glede na prvo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je poslovni razlog podan, če preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Toženka je dokazala obstoj ekonomsko organizacijskega razloga za podano odpoved, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin zahtevek. Ker niso bili podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

11Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

¹ Iz 9. točke obrazložitve izhaja, da so nižji stroški dela posledica podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, kot tudi treh upokojitev, smrti ene zaposlene in prenehanja dveh pogodb o zaposlitvi za določen čas.