VSC Sklep III Ip 79/2026

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik je dolžan v roku osem dni po vročitvi tega sklepa povrniti dolžniku 820,57 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o zavarovanju z dne 16. 12. 2025 in zavrnilo predlog (I. točka izreka). Razveljavilo je rubež denarnega zneska pri organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima dolžnik odprt transakcijski račun in vpis predznambe zastavne pravice pri nepremičninah dolžnika (II. točka izreka). Upniku je naložilo, da je dolžan v roku osem dni povrniti dolžniku 844,57 EUR stroškov postopka zavarovanja, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da po sodbi Okrožnega sodišča v Celju I Pg 469/2024 z dne 4. 7. 2025 znaša zavarovana terjatev 43.912,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2026 dalje. Dolžnik je izkazal, da posluje s tremi transakcijskimi računi, noben ni blokiran, kar s strani upnika ni bilo prerekano, zato se šteje za priznano. Po upniku ni bila prerekana dolžnikova trditev, da zoper dolžnika ne tečejo izvršbe, zato se tudi to šteje za priznano. Dolžnik je s predložitvijo revidiranega letnega poročila za leto 2024 izkazal trditev, da je imel 1,518.297,00 EUR dobička, kar je več kot dvakratnik čistega dobička iz leta 2023, ko je znašal 735.828,00 EUR. Ta dobiček iz leta 2024 1,518.297,00 EUR in njegovo višanje v zadnjih letih ne prognozira slabega dolžnikovega poslovanja v času bodoče izvršbe. Iz tega je predvidevati, da bo dolžnik v prihodnosti likvidno posloval. Iz bilance dolžnika za leto 2024 je povzeti resničnost njegove trditve, da je imel 31. 12. 2024 za 1,129.878,00 EUR denarnih sredstev. Upnik bo v primeru pravnomočnosti sodbe še vedno lahko segel na dolžnikova likvidna sredstva. Če se upošteva višina terjatve iz sodbe le 43.912,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2016 dalje do plačila, bi ta več kot zadostovala za poplačilo v času izvršbe. Letni prihodki od prodaje pri dolžniku niso nizki in znašajo po njegovih trditvah za leto 2024 48,7 mio EUR in so v tej višini vidni iz revidiranega letnega poročila za leto 2024. Dolžnik je izkazal, da je najvišjo od hipotek za kredit 1,663.382,80 EUR zmanjšal 17. 10. 2025 s plačilom 800.000,00 EUR, kar potrjuje 2. člen notarskega zapisa SV 677/2025 z dne 24. 11. 2025. Za ostanek dolga 863.382,80 EUR se je dogovoril za obročno plačilo 143.897,13 EUR, kar pravilno zatrjuje upnik, v 5 obrokih do 31. 8. 2026.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da se je sodišče prve stopnje oprlo zgolj na formalni izkaz dobička in denarnih sredstev dolžnika, ne da bi presojalo njihovo dejansko vsebino, strukturo in realno razpoložljivost. Dolžnik v računovodskih izkazih sistematično ne slabi terjatev in zalog, čeprav iz letnih poročil izhaja, da pomemben del zalog nima gibanj oziroma gre za zastarele zaloge ter da obstajajo terjatve, ki so bile po vsebini že odpisane in so resno dvomljive. Kljub temu jih še naprej izkazuje kot polnovredno premoženje, kar pomeni, da bilanca stanja ne odraža dejanskega premoženjskega stanja družbe, temveč ustvarja navidezno sliko likvidnosti in insolventnosti. Dolžnik kljub zatrjevanemu uspešnemu poslovanju izvaja izplačila lastnikom, ki po ekonomski naravi predstavljajo prikrita izplačila dobička. Gre za odlive brez jasne in verodostojne poslovne podlage, ki zmanjšujejo premoženjsko maso dolžnika in neposredno slabijo njegov položaj za poplačilo upnikov. Dolžnik pomemben del prihodkov iz naslova državne pomoči knjiži med izredne prihodke, kar umetno izboljšuje poslovni izid in ustvarja navidezni dobiček, ki ne izhaja iz rednega poslovanja. Očitno je, da je dolžnikovo finančno stanje bistveno slabše, kot izhaja iz formalnih računovodskih izkazov ter obstajajo resni in konkretni indici insolventnosti oziroma vsaj verjetne nelikvidnosti. V takšnih okoliščinah bi moralo sodišče ugoditi dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca ekonomsko-računovodske stroke, ki bi objektivno ugotovil dejansko stanje dolžnikovega premoženja, strukturo prihodkov, realno vrednost sredstev ter vpliv prikritih izplačil in računovodskih praks na njegovo solventnost.

3Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je predložil revidirana letna poročila, iz katerih izhaja stabilno poslovanje, ustvarjanje pozitivnega poslovnega izida, pozitiven kapital ter zadostna likvidnost za izpolnjevanje obveznosti. V obdobju od leta 2022 izkazuje jasen in konsistenten trend izboljševanja poslovanja. Že v letu 2023 je razvidno občutno izboljšanje operativnega rezultata, v letu 2024 po vseh ključnih kazalnikih doseže najboljši rezultat v obravnavanem obdobju. V letu 2024 je ustvaril najvišji poslovni izid iz poslovanja ter najvišji čisti dobiček v obdobju 2022 do 2024, hkrati okrepil kapital in zniževal finančne obveznosti. Dolžnik s poslovanjem ustvarja zadosten presežek likvidnih sredstev, pri čemer se končni rezultat letnega poslovanja vedno odraža v dobičku ali izgubi. Dobiček iz leta 2024 1,518.297,00 EUR in višanje v zadnjih letih ne prognozira slabega dolžnikovega poslovanja v času bodoče izvršbe in je predvideti, da bo v prihodnosti likvidno posloval. Poleg tega zoper dolžnika ne teče noben izvršilni postopek, saj redno poravnava svoje obveznosti, predvsem pravnomočno ugotovljene. Že glede na predložene prepričljive in verodostojne dokaze o višini dolžnikovih razpoložljivih denarnih sredstvih na transakcijskih računih (na 31. 12. 2024 je imel 1,129.878,00 EUR denarnih sredstev), je jasno, da je predlog za zavarovanje očitno neutemeljen. Zmotno je stališče upnika, da bi moralo sodišče postaviti izvedenca ekonomsko-računovodske stroke. Postavitev izvedenca v postopku zavarovanja ni namenjena splošnemu preverjanju poslovanja dolžnika.

4Dolžnik je po pooblaščencu vložil dopolnitev odgovora na pritožbo z dne 5. 3. 2026. Ker ga je vložil po preteku roka za odgovor na pritožbo, ga sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

5Pritožba ni utemeljena.

6Upnik neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje brez poglobljene presoje zavrnilo obstoj verjetne nevarnosti in da se je oprlo zgolj na formalni izkaz dobička in denarnih sredstev, ne da bi presojalo dejansko vsebino, strukturo in realno razpoložljivost. Sodišče prve stopnje je poleg izkazanega dobička in denarnih sredstev ugotovilo tudi, da dolžnik posluje s tremi transakcijskimi računi, da noben ni blokiran, da zoper dolžnika ne tečejo izvršbe, dvakratno povišanje dobička iz leta 2023 na 2024 in da je uspel zmanjšati najvišjo od petih hipotek skoraj za polovico (8. in 9. stran sklepa). Teh ugotovitev upnik ne izpodbija.

7Upnik se selektivno sklicuje na terjatve in zaloge dolžnika v računovodskih izkazih, kajti te niso edino premoženje dolžnika. V pritožbi ne izpodbija odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je imel dolžnik na dan 31. 12. 2024 za 1,129.878,00 EUR denarnih sredstev ter da upnikova terjatev znaša 43.912,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2016 dalje, kar (relativno) ni visoka terjatev (8. in 9. stran sklepa). Sporni izplačili lastnikom v računovodskih izkazih (231.648,00 EUR v letu 2023 in 343.300,00 EUR v letu 2024) ne pretehtata zadostnih likvidnostnih sredstev na transakcijskem računu. Če dolžnik prejema državne pomoči, lahko to izboljša likvidnostno stanje. Ali pomeni tudi umetno izboljšanje poslovnega izida in ustvarjanje navideznega dobička ni bistveno, ker upnik v izvršbi ne bo posegal na ti bilančni kategoriji, temveč na realno premoženje. Ne držijo zato navedbe, da dolžnikova bilanca ne odraža dejanskega premoženjskega stanja, temveč navidezno sliko likvidnosti in solventnosti.

8Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče ugoditi upnikovemu dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca ekonomsko-računovodske stroke. Tega je upnik predlagal v odgovoru na ugovor, da se ugotovi dejansko stanje dolžnika in ali je insolventen (4. stran odgovora). V postopku zavarovanja se ne presoja insolventnost dolžnika. Za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pa glede na predložene dokaze ni bilo potrebno strokovno znanje izvedenca, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo (6. stran sklepa). Pravilno je zaključilo, da ni izpolnjen drugi pogoj za ohranitev predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ, zato je utemeljeno ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o zavarovanju in zavrnilo predlog.

9V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10Upnik ni uspel s pritožbo, dolžnik se jo je ubranil in stroški so bili potrebni po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo 1100 točk po 7. točki tarifne št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 2 % pavšal za vrednost storitve do 1000 točk: 20 točk, 1 % pavšal nad 1000 točkami: 1 točka po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV. Skupaj ti stroški znašajo 820,57 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006.