UPRS Sodba I U 1301/2023-23

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3295/2021 z dne 24. 8. 2023 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom tožnici odmerila nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 3295/2021 z dne 26. 11. 2021 v višini 5.167,63 EUR, v presežku pa je predlog zavrnila.

2Iz obrazložitve izhaja, da je bila upravičenki A. A. z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3295/2021 z dne 26. 11. 2021 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku VIII K 50748/2014, od 18. 11. 2021 dalje. Za nudenje BPP je bila določena A. (tožnica v tem upravnem sporu). Toženka je zahtevku tožnice delno ugodila. Nagrado in stroške ji je odmerila na podlagi stroškovnika in v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) v povezavi z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv-G). Toženka je pojasnila, da je tekom postopka prišlo do spremembe in dopolnitve OT, v skladu s čimer je na podlagi 12. člena OT izdatke in nagrade, ki so nastali do vključno 3. 6. 2022 odmerila na podlagi OT (Uradni list RS, št. 2/15), izdatke in nagrade, ki so nastali od 4. 6. 2022 dalje pa na podlagi spremembe in dopolnitve OT (Uradni list RS, št. 70/2022). Toženka je v nadaljevanju pojasnila razloge za ugoditev zahtevku ter razloge za zavrnitev presežka, sklicujoč se na OT. Toženka je tožnici priznala nagrado po tar. št. 10/3 OT za zastopanje upravičenke na prvem in zadnjem naroku za glavno obravnavo, tj. dne 23. 11. 2021 in 11. 4. 2023 v višini 1.200 točk (2 x 600 točk za vsak narok), po tar. št. 43/3 OT za sestavo in vložitev izvensodnih dopisov na ..., in sicer z dne 29. 11. 2021, 24. 12. 2021, 23. 12. 2021 in 3. 1. 2022, nagrado v skupni višini 200 točk (4 x 50 točk za vsak dopis), po tar. št. 10/9 OT v povezavi s tar. št. 10/3 OT za zastopanje upravičenke na petih vmesnih narokih, tj. Dne 6. 1. 2022, 19. 5. 2022, 26. 8. 2022, 27. 10. 2022 in 21. 2. 2023, nagrado v skupni višini 1.500 točk (5 x 300 točk za vsak narok). Toženka pripominja, da je tožnica nagrado za zastopanje na naroku dne 27. 10. 2022 priglasila dvakrat, vendar iz kazenskega vpisnika izhaja, da je sodišče navedenega dne opravilo samo eno glavno obravnavo, zato ji je nagrado priznala samo enkrat. Iz istega razloga ji je tudi vse akcesorne zahtevke v zvezi z zastopanjem upravičenke na tem naroku (urnina, odsotnost iz pisarne in kilometrina) priznala samo enkrat. Nadalje ji je priznala nagrado po tar. št. 39/2 OT za vpogled v sodni spis z dne 21. 1. 2022 v trajanju do ene ure v višini 100 točk (2 x 50 točk za vsake začete pol ure), po tar. št. 8/6 OT za sestavo in vložitev dveh dokaznih predlogov, tj. z dne 22. 2. 2022 in z dne 1. 3. 2022, nagrado v skupni višini 100 točk (2 x 50 točk), po tar. št. 8/10 OT za sestavo in vložitev predloga za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka z dne 24. 2. 2022 nagrado v višini 100 točk (200 točk x 1/2). Nadalje ji je po tar. št. 10/10 OT v povezavi s tar. št. 10/3 OT priznala nagrado za zastopanje upravičenke na narokih dne 1. 3. 2022, 28. 6. 2022 in 22. 3. 2023, ki jih sodišče ni opravilo, ampak jih je le preložilo, v skupni višini 900 točk (3 x 300 točk) in po tar. št. 8/13 OT v povezavi s tar št. 10/3 OT za sestavo in vložitev zaključne besede z dne 14. 12. 2022 nagrado v višini 600 točk. Ker je tožnica upravičenko zagovarjala zaradi dveh očitanih kaznivih dejanj, kot izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 50748/2014 z dne 11. 4. 2023, ji je po drugem odstavku 7. člena OT priznala tudi 25% povečanje nagrade v višini 1.175 točke (25% od 4.700 točk), pri čemer navedeno povečanje ne velja za priznane nagrade, ki so časovno ovrednotene, ker bi v takšnem primeru prišlo do neupravičene podvojitve teh nagrad. Pojasnjuje, da je tožnica sicer s tega naslova priglasila 100 % povišanje, pri čemer je zgolj pavšalno navedla, da je upravičenko zagovarjala "zaradi več dejanj", vendar te navedbe ni z ničemer izkazala. Toženka tožnici ni priznala priglašene nagrade za sestanke z upravičenko pred naroki za glavno obravnavo in za posvete z upravičenko po narokih za glavno obravnavo. Pojasnila je, da ni šlo za samostojna opravila v smislu prve alineje tar. št. 39/1 OT (oz. tar. št. 43/1 OT po 4. 6. 2022), saj je storitev posveta z obdolženko pred in po narokih že zajeta v tar. št. 10 OT, tj. zastopanju upravičenke na narokih. Toženka prav tako tožnici ni priznala nagrade za sestavo in vložitev stroškovnika udeleženca, saj navedena storitev ni sestavni del izvajanja BPP. Toženka je tožnici priznala skupno 5.875 točk in ji od tako odmerjene nagrade priznala še materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT v višini 68,75 točke (2 % do 1.000 točk, kar znaša 20 točk, in 1 % nad 1.000 točk, kar pri 4.875 točkah znaša 48,75 točke). Po prvem odstavku 6. člena OT je tožnici priznala tudi urnino za porabljen čas med zastopanjem upravičenke na narokih za glavno obravnavo dne 23. 11. 2021, 27. 10. 2022 in 11. 4. 2023 v skupni višini 650 točk in na podlagi četrtega odstavka istega člena še odsotnost iz pisarne zaradi zastopanja upravičenke na navedenih narokih in zaradi vpogleda v kazenski spis, v skupni višini 440 točk. Toženka pa tožnici ni priznala priglašene urnine za porabljen čas med zastopanjem upravičenke na naroku dne 21. 2. 2023, ker iz zapisnika izhaja, da je trajal manj kot eno uro. V skladu s prvim odstavkom 6. člena OT pripada odvetniku urnina le takrat, kadar narok traja nad eno uro. Priznana nagrada in potrebni stroški znašajo torej 7.033,85 točke, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 4.220,25 EUR. Toženka je tožnici po 10. členu OT priznala še potrebne izdatke iz naslova kilometrine v skupni višini 9,32 EUR (25,2 kilometra x 0,37 EUR) za sedemkratno pot od pisarne tožnice do Okrožnega sodišča v Ljubljani in nazaj ter kilometrino v skupni višini 6,19 EUR (14,4 kilometra x 0,43 EUR) za štirikratno pot od pisarne tožnice do Okrožnega sodišča v Ljubljani in nazaj. Pri tem toženka pripominja, da se kilometrina v višini 0,43 EUR za kilometer obračunava od 1. 7. 2022 dalje, in sicer v skladu z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Od priznane nagrade in stroškov se odmeri še 22 % DDV v višini 931,81 EUR, ker je tožnica zavezanec za plačilo tega davka, kar pomeni, da je tožnica upravičen do skupnega zneska 5.167,63 EUR.

3Tožnica zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo in sodišču predlaga, naj ga zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (določb OT) odpravi ter vrne zadevo toženki v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške postopka upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz tožbenih navedb izhaja, da je toženka zmotno uporabila drugi odstavek 7. člena OT s tem, ko je tožnici priznala le 25 % povečanje nagrade za dve kaznivi dejanji upravičenke do BPP. Upravičenki se je namreč očitala storitev 5 dejanj, kar izhaja tudi iz obtožnic št. Kt/15415/2014/PM/ah z dne 12. 9. 2019 in št. Kt/21910/2019/PL/BOT z dne 29. 11. 2019 ter iz izreka sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 50748/2014 z dne 11. 4. 2023. Upoštevati je namreč treba ne le kazniva dejanja, ampak vsa dejanja, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Tožnica je posledično upravičena do 100 % zvišanja vrednosti storitev. Nepravilno uporabljeno materialno pravo pa vpliva tudi na odmero ostalih izdatkov, ki jih je tožnica imela in jih je tudi priglasila (administrativni in drugi stroški).

4Toženka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5Upravičenki (prizadeti osebi) tožbe na naslov, kot je izhajal iz evidenc Centralnega registra prebivalstva ni bilo mogoče vročiti, saj je bila vrnjena sodišču s pojasnilom, da upravičenke ni več na tem naslovu. Iz dopisa Ministrstva za notranje zadeve z dne 4. 4. 2025, s katerim je to odgovorilo na poizvedbe sodišča, pa izhaja, da upravičenka od 2. 3. 2024 nima več prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, naslova v tujini pa ni prijavila. Ker sodišče upravičenkinega naslova za vročanje tudi po opravljenih poizvedbah ni ugotovilo, je ni več vabilo v postopek kot stranko z interesom.

K I. točki :

6Tožba je utemeljena.

7Na podlagi šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP.

8V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožnica z odločbo toženke št. Bpp 3295/2021 z dne 26. 11. 2021 določena za svetovanje in zastopanje upravičenke pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 50748/2014, od 18. 11. 2021 dalje. Prav tako ni sporno, da je tožnica opravila storitve BPP in pravočasno vložila stroškovnik za opravljene storitve. Sporna pa je odločitev o zvišanju vrednosti storitve na podlagi tretjega (prej drugega) odstavka 7. člena OT.

9Tožnica se ne strinja s toženkino odločitvijo, da ji pripada 25 % zvišanje vrednosti storitve in ne zahtevano 100 % zvišanje, kar je toženka utemeljila s tem, da iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII K 50748/2014 z dne 11. 4. 2023 izhaja, da je tožnica upravičenko zagovarjala zaradi dveh očitanih kaznivih dejanj. Tožnica taki odločitvi ugovarja, češ da je bilo upravičenki očitanih pet dejanj, in sicer štiri tatvine in rop. Opozarja, da je Upravno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da se drugi odstavek 7. člena OT razlaga tako, da je treba upoštevati število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje.

10Iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII K 50748/2014 z dne 11. 4. 2023 (A6) izhaja, da je bila upravičenka obtožena kaznivega dejanja tatvine, kaznivega dejanja ropa in nadaljevanega kaznivega dejanja, sestavljenega iz treh izvršitvenih dejanj male tatvine. Skupno se je torej upravičenki očitala storitev treh kaznivih dejanj oziroma petih izvršitvenih dejanj.

11Po določbi drugega odstavka 7. člena OT (ki se uporablja za storitve, ki jih je tožnica opravila do vključno 3. 6. 2022 dalje) in zdaj veljavnega tretjega odstavka 7. člena OT (ki se uporablja za storitve, ki jih je tožnica opravila od dne 4. 6. 2022 dalje),¹ se za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje zviša za 25 %, vendar največ za 100 %.

12Upravno sodišče je že sprejelo stališče, da je treba tretji (prej drugi) odstavek 7. člena OT razlagati tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje.² Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje. Takšno stališče je sprejeto predvsem zato, ker je z vidika obrambe pomembno, ali se obtožencu v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja očita manjše ali večje število dejanj. Od kriminalne količine (števila, narave in teže kaznivih dejanj, ki so sicer zajeta znotraj nadaljevanega kaznivega dejanja) pa je odvisna tudi izbira oziroma višina izrečene sankcije.

13Upoštevaje navedeno sodišče zaključuje, da je toženka zmotno uporabila materialno pravo, saj je pri svoji odločitvi, izhajala iz predpostavke, da so podlaga za zvišanje vrednosti storitve po tretjem (prej drugem) odstavku 7. člena OT "kazniva dejanja" namesto da bi upoštevala, da so podlaga za zvišanje "dejanja". Sodišče še pripominja, da je sklep v izpodbijanem delu tudi neobrazložen, saj toženka ni pojasnila zakaj je štela, da je tožnica upravičenko zagovarjala zgolj zaradi dveh kaznivih dejanj. Iz sodbe Okrožnega sodišča z dne 11. 4. 2025, na katero se sklicuje, namreč izhaja, da je bila upravičenka obtožena treh kaznivih dejanj (tatvina, rop in nadaljevano kaznivo dejanje tatvine). Relevantnega dejanskega stanja, torej števila očitanih dejanj, pa toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljala.

14Posledično so nepravilno izračunani tudi odvetniški stroški, ki so vezani na skupno vrednost storitve (izdatki po tretjem odstavku 11. člena OT in DDV).

15Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek, v katerem je vezana na materialno pravna stališča sodišča.

16Odločitev je bila sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti na podlagi četrte točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, upravičenka do BPP kot potencialna udeleženka z nasprotnim interesom pa v upravnem sporu ni sodelovala.

K II. točki:

17Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V zadevi ni bil opravljen narok za glavno obravnavo, tožnica pa v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, zato je po prvem odstavku 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini 15,00 EUR. Tožnica je sicer v tožbi kot pooblaščenca navedla samo sebe in zahtevala povračilo stroškov in DDV v višini 347,70 EUR. Sodišče ni uporabilo drugega odstavka 3. člena Pravilnika, ker meni, da se lahko drugi odstavek 3. člena Pravilnika (primeri, ko tožnika zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik) uporabi le takrat, ko odvetnika, če je ta tožnik, zastopa drug odvetnik, ne pa če odvetnik zastopa samega sebe.³ Toženka mora navedeni znesek tožnici plačati v roku 15 dni od prejema te sodbe, po poteku tega roka tečejo tudi zakonske zamudne obresti (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in 299. člen Obligacijskega zakonika).

¹ Stranki glede spornega dela zahtevka navajata zgolj drugi odstavek 7. člena OT, vendar pa je tožnica del storitev opravila po 3. 6. 2022, torej v času, ko je veljala in se uporabljala Odvetniška tarifa z vključenimi Spremembami in dopolnitvami Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 70/2022), ki zvišanje vrednosti storitve za zastopanje obdolženca ureja v tretjem odstavku 7. člena OT. Drugi odstavek 12. člena OT namreč določa, da je odvetnik upravičen do plačila storitev po tarifi, veljavni v času, ko je delo opravil.
² Glej npr. sodbe Upravnega sodišča I U 1497/2021 z dne 3. 9. 2024 (8. točka obrazložitve), III U 297/2019 z dne 16. 9. 2024 (38. točka obrazložitve), II U 60/2021 z dne 15. 12. 2021 (8. in 9. točka obrazložitve).
³ Enako tudi Upravno sodišče RS v zadevi I U 452/2014 z dne 10. 1.2 2014.