UPRS Sodba I U 1117/2025-20

Tožba se zavrne.

Izpodbijana odločba

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 5. 4. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru II N 723/2023 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

3Kot relevantno pravno podlago je tožena stranka navedla določbe prvega odstavka 13. člena in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), prvega in sedmega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter drugega odstavka 17. in 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS).

4Tožena stranka je najprej ugotovila, da je tožnik lastnik (1) do 289/10000 nepremičnin št. dela stavbe 1, št. stavbe 242, št. stanovanja 7, k. o. ...; (2) do celote lastnik nepremičnine št. dela stavbe 192, št. stavbe 1328, k. o. ..., in (3) nepremičnin v k. o. ..., in sicer št. parcele: 1244/508, 1244/507, 1244/513, 1244/514, 1244/512, 1244/511, 1244/510 in 1244/509. Skupna vrednost vseh nepremičnin, upoštevaje lastniški delež je znašala 29.971,90 EUR. Poleg tega je tožnik lastnik do 1/2 nepremičnine k. o. ..., parc. št. 2809, številka stavbe: 3307.

5Tožena stranka je tožnika seznanila z navedenimi ugotovitvami in ga pozvala k izjavi glede (ne)zmožnosti razpolaganja z navedenimi nepremičninami. Tožnik je odgovoril: da ni več lastnik nepremičnine k. o. ..., št. stavbe 242, št. dela stavbe 1; da je solastnik do 1/2 nepremičnine k. o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo na naslovu ..., in da je v zemljiški knjigi pri vseh nepremičninah v k. o. ... vknjižena stvarna služnost/nujna pot, nepravo stvarno breme in vpisana zaznamba spora o določitvi nujne poti ali pridobitvi stvarne služnosti.

6Nato je tožena stranka pozvala tožnika, da navede, kakšno protivrednost je prejel za prodajo deleža nepremičnine k. o. ..., del stavbe: 1, št. stavbe: 242 in kdaj je postal lastnik nepremičnine k. o. ..., parc. št. 2809, številka stavbe: 3307, št. dela stavbe: 1, in dodala, da tožnik v njej ne biva.

7Tožnik je glede nepremičnine v Zatolminu pojasnil, da je svoj delež podaril A. A. po darilni pogodbi z dne 30. 8. 2024 in da je postal solastnik nepremičnine v Domžalah po kupoprodajni pogodbi z dne 1. 10. 2024. Ta je trenutno v fazi obnove in neprimerna za bivanje. Tožnik je priložil darilno pogodbo z dne 30. 8. 2024 in kupoprodajno pogodbo z dne 1. 10. 2024.

8Tožena stranka je nato tožnika pozvala, da pojasni vir dohodka za nakup nepremičnine v Domžalah in ali s to nepremičnino, v kateri ne prebiva, lahko dejansko razpolaga (v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP oziroma petega odstavka 27. člena ZSVarPre). Tožnik je pojasnil, da je kupnino poravnal s prodajo nepremičnin v preteklih letih v okviru svoje poslovne dejavnosti B. B. s.p. in prihrankov. Odgovoru je priložil tudi pogodbo o prodaji nepremičnine z dne 25. 5. 2022.

9Tožena stranka je v zvezi z vknjiženimi stvarnimi služnostmi/nujnimi potmi, nepravim stvarnim bremenom in vpisano zaznambo spora o določitve nujne poti ali pridobitvi stvarne služnosti na nepremičninah k. o. ... sprejela stališče, da zaznamba spora o pridobitvi nujne poti ali pridobitve stvarne služnosti ne pomeni, da tožnik z nepremičninami dejansko ne more razpolagati. Glede na to, da je tožnik lastnik do 1/2 nepremičnine k. o. ..., parc. št. 2809, številka stavbe: 3307, št. dela stavbe: 1, v skupni vrednosti 80.000,00 EUR, v kateri ne biva in ki predstavlja premoženje, s katerim lahko pravno razpolaga in pri katerem niso podani razlogi po tretjem odstavku 14. člena ZBPP oziroma 27. členom ZSVarPre, in glede na to, da je tožnik lastnik nepremičnin v k. o. ... v skupni vrednosti 28.980,00 EUR, s katerimi prav tako lahko pravno razpolaga, kar skupaj nanese 108.980,00 EUR, je tožena stranka presodila, da tožnik presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP.

Tožbene navedbe

10V tožbi je tožnik uveljavljal, da nudi bivanje in vse potrebno svoji mladoletni hčeri, dijakinji, kar predstavlja strošek najmanj 620,00 EUR mesečno. Trdil je, da tožena stranka ni ugodila nobenim procesnim in materialnim dokazom in je arbitrarno odločila, da mu ne pripada BPP v nepravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki se nanaša na spremembo imena njegovima mladoletnima otrokoma. Tožena stranka je tudi napačno ugotovila dejansko vrednost nepremičnin, ki jih nima vseh v posesti, oziroma njegov premoženjski cenzus. Tožnik je lastnik do 1/2 nepremičnine k. o. ..., parcela št. 2809, št. stavbe: 3307, ki v naravi predstavlja delež stanovanjske hiše na naslovu ..., Domžale, v kateri dejansko prebiva in ima tam prijavljeno tudi stalno prebivališče. Nepremične v k.o. ... in nepremičnine v k. o. ... predstavljajo nepremičnine in premoženje, ki jih nima v posesti in z njimi ne more prosto upravljati ter mu ne dajejo nobene koristi, ampak le stroške. Tožnik je dodal, da se nepravdni postopek nanaša na zaščito pravic otroka in se skliceval na ustavne določbe o tem, da je Republika Slovenija pravna in socialna država in na določbo 14. ter 22. člena Ustave. Sodišču je predlagal, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek.

11Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Dokazni postopek

12V dokaznem postopku na glavni obravnavi je sodišče pregledalo listine spisa, ki se nanašajo na zadevo, jih v soglasju s strankama štelo za prebrane in s tem povezanih listin ni posebej naštevalo.

Presoja tožbe

13Tožba ni utemeljena.

14Med strankama je sporno, ali je tožena stranka pravilno presodila, da tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, konkretneje, da presega premoženjski cenzus, kot ga opredeljujejo spodaj navedene določbe.

15Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Gre za splošno določbo, ki je nadalje konkretizirana z določbo drugega odstavka 13. člena ZBPP in napotili iz 14. člena ZBPP. Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Ta zakon je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

16Prvi odstavek 14. člena ZBPP določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Ta zakon je ZUPJS. V drugem odstavku 14. člena ZBPP je določeno, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, torej določbe ZSVarPre.

17Tožena stranka je pravilno navedla, da relevantno pravno podlago predstavlja določba prvega in sedmega odstavka 27. člena ZSVarPre. Ta v prvem odstavku glede premoženja na splošno določa, da se ne glede na določbe tega poglavja denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (tj. 23.716,32 EUR).

18Glede tega sta pomembni dve izjemi, in sicer (1) ZSVarPre v sedmem odstavku 27. člena določa, da lahko ne glede na določbo prvega odstavka tega člena center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti nepremičnino oziroma nepremičnine, katere vrednost oziroma katerih skupna vrednost presega višino iz prvega odstavka tega člena, ne presega pa višine 50.000 EUR, in za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino oziroma s temi nepremičninami preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati; in (2) v 1. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS je določeno, da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja.¹

19Tožena stranka je v postopku ugotovila, da je vrednost tožnikovega deleža na nepremičnini k. o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo na naslovu ..., Domžale, 80.000,00 EUR, čemur tožnik v tožbi ne nasprotuje. Zaradi vrednosti 80.000,00 EUR torej ne pride v poštev izjema iz sedmega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki se nanaša le na nepremičnine do vrednosti 50.000 EUR. Prav tako ne pride v poštev izjema iz 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS, saj tožnik v upravnem postopku ni trdil, da bi v tej nepremičnini prebival ali na tem naslovu imel prijavljeno stalno prebivališče. Tožena stranka je glede nepremičnine v Domžalah tožnika dvakrat seznanila s svojo ugotovitvijo, da v tej nepremičnini dejansko ne prebiva, tožnik pa v upravnem postopku ni trdil, da v njej prebiva, ampak je izrecno navedel, da je v fazi obnove in še neprimerna za bivanje.² Tožnik tudi ni navedel, da bi imel tam prijavljeno stalno prebivališče. Tožnik je šele v tožbi trdil, da prebiva na naslovu ... in priložil potrdilo o stalnem prebivališču, iz katerega izhaja, da je datum prijave stalnega prebivališča 23. 6. 2025 (izpodbijana odločba je bila izdana dne 9. 4. 2025, odpremljena 16. 5. 2025 in tožniku vročena 3. junija 2025). Tožnik v tožbi ne trdi da je že v času odločitve tožene stranke v nepremičnini dejansko prebival in da je imel takrat tam prijavljeno stalno prebivališče. Datum prijave stalnega prebivališča je šele 23. 6. 2025. Gre torej za nova dejstva, nastala po izdaji in po vročitvi izpodbijane odločbe, ki ne morejo vplivati na presojo njene zakonitosti, saj se zakonitost presoja glede na pravno in dejansko stanje v času izdaje odločbe.³

20Tako že zaradi dejstva, da tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe na naslovu nepremičnine v Domžalah ni imel prijavljenega stalnega prebivališča, vrednost tožnikovega dela nepremičnine pa znaša 80.000 EUR, kar je več kot 23.716,32 EUR (cenzus 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre), tožnik ne izpolnjuje premoženjskega cenzusa za dodelitev BPP, kakor je pravilno odločila tožena stranka. Prav tako tožnik ni zatrjeval, da s premoženjem ne bi mogel razpolagati v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP.⁴

21Ker določba prvega odstavka 27. člena ZSVarPre govori o premoženju družine in ne predvideva, da bi se pri upoštevanju premoženja upoštevalo tudi število družinskih članov⁵ oziroma odhodki družine v zvezi z njimi (ki tudi niso odhodki v smislu 22. člena ZBPP),⁶ tožnik ne more uspeti z ugovorom nepravilne uporabe materialnega prava, ki naj bi bila v tem, da tožena stranka ni upoštevala rednih stroškov, ki jih ima s preživljanjem svoje mladoletne hčerke.

22Pomembni niso niti tožnikovi ugovori, da gre za v nepravdnem postopku, za katerega je zaprosil za BPP, za nesmiselno in nepotrebno tožbo (nasprotne stranke) in da je dodelitev BPP moralno, pravno in socialno upravičena, ker se nanaša na zaščito pravic otroka, s čimer tožnik meri na izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP,⁷ saj mora biti v vsakem primeru za dodelitev BPP izpolnjen tudi materialni pogoj iz 13. in 14. člena ZBPP, ki ga glede na vse navedeno tožnik ne izpolnjuje.

23Sodišče je po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

¹ Ta določba je bila dopolnjena s 5. členom ZSVarPre-E, ki velja od 1. 2. 2017, in pravi, da se ne glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR.
² Izjava tožnika z dne 2. 5. 2025.
³ Sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 928/2005 z dne 2. 4. 2009 in X Ips 7/2024 z dne 29. 1. 2025. To izhaja tudi iz določbe 52. člena ZUS-1, ki določa, da se lahko nova dejstva in novi dokazi upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta (poudarilo sodišče) in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
⁴ Ta določa: Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
⁵ Tako kot se pri dohodkih glede na drugi odstavek 13. člena ZBPP upošteva dohodek na družinskega člana.
⁶ Ta določa: (1) Brezplačna pravna pomoč se lahko, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna brezplačna pravna pomoč). (2) Izjemna brezplačna pravna pomoč se pod pogoji iz prejšnjega odstavka dodeli v naslednjih primerih:- zaradi družinskih razmer prosilca, če so stroški za preživljanje družine obremenjeni z izrednimi stroški za potrebno zdravljenje družinskega člana, s stroški za vzdrževanje družinskega člana z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, s stroški za vzgojo in izobraževanje otrok s prilagojenimi potrebami oziroma drugimi stroški, ki so nastali zaradi višje sile ali zaradi razlogov, ki niso na strani prosilca ali družinskih članov; - zaradi zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje;- zaradi izrednih finančnih obveznosti, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (npr. potres, poplave,); - če je pretežni del lastnega dohodka prosilca ali katerega od družinskih članov namenjen plačilu oskrbnine za institucionalno varstvo (npr. plačilo oskrbnine v domu starejših občanov); - če gre za prosilca, ki želi kot preživninski upravičenec izterjati sodno določeno preživnino ali preživnino, o kateri sta preživninski zavezanec in upravičenec po določbah zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, sklenila sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa oziroma dogovora, sklenjenega pri pristojnem centru za socialno delo; - če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih; - v drugih primerih iz razlogov, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti. (3) Mnenje o dejstvih iz prejšnjega odstavka mora na zahtevo pristojnega organa za BPP podati tudi pristojni center za socialno delo, če ima podatke o prosilcu in njegovi družini.
⁷ Ta v prvem in tretjem odstavku določa: (1) Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. (3) Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.