VSL Sklep II Cp 530/2026

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljev predlog za podaljšanje roka (I. točka izreka), družbi A., d. o. o., je dopustilo udeležbo v nepravdnem postopku (II. točka izreka) ter zavrnilo predlog za vzpostavitev pravnega naslova (prodajne pogodbe z 21. 1. 1996) za del dvosobnega stanovanja št. 3 v izmeri 30 m², nahajajočega se v prvem nadstropju stavbe na naslov B. 14 v X. ter za vknjižbo lastninske pravice na tem stanovanju v korist predlagatelja (III. točka izreka). Prav tako je zavrnilo predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovom B. 14 v X. z ID znakom 000-564 (IV. točka izreka).

2Predlagatelj odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej zatrjuje, da je FURS zaprosil za odgovor glede plačila davka v zvezi s prodajo nepremičnine v letu 1996. Odgovora še ni prejel, zato je postopek odprt; sodišče pa ne bi smelo sprejeti končne odločitve. Pripominja, da navedbe C. C. niso resnične.

3Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem v odgovor. Nanjo sta se odzvali tretja in osma nasprotna udeleženka. Obe predlagata njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče soglaša s celovitimi dejanskimi in pravnimi zaključki izpodbijanega sklepa, na podlagi katerih je bil predlagateljev predlog za vzpostavitev pravnega naslova, njegov vpis v ZK in za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovom B. 14 v X. zavrnjen. Sklep ponudi izčrpno in prepričljivo dokazno oceno vseh v postopku izvedenih dokazov, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo pravno odločilna dejstva.

6Sodišče je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč in ni zagrešilo kršitev določb postopka. V jasni in prepričljivi obrazložitvi je poudarilo, da je bila na stavbi z naslovom B. 14 že v letu 2009 vzpostavljena (popolna) etažna lastnina. Stavba je že evidentirana v katastru nepremičnin in v zemljiški knjigi; vpisani so vsi deli stavbe in določeni idealni deleži solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom na skupnih delih. Ugotovilo je, da ni neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru nepremičnin. Vsi dejansko obstoječi deli so na podlagi elaborata iz leta 2009 evidentirani v katastru nepremičnin; z elaboratom so se strinjali vsi takratni etažni lastniki, med njimi tudi predlagatelj D. D. Ta v času urejanja etažne lastnine ni zatrjeval, da se v tretji etaži stavbe nahajajo trije posamezni deli stavbe - med njimi tudi del v izmeri 30 m², ki naj bi se nahajal med deloma stavbe z ID znakom 0000-564-4 in 000-564-8. Morebitna pripojitev, oddelitev ali pregraditev med deloma stavbe št. 4 ali 8 (ta del je bil prej v lasti predlagatelja in podjetja E., d. o. o., ki je šlo v stečaj, sedaj pa je v lasti udeleženke C. C., ki ga je pridobila v izvršilnem postopku) brez ločenega vhoda še ne pomeni nastanka samostojne zaključene enote z lastnim identifikacijskim znakom.

7Pritožba se z ugotovitvami iz izpodbijanega sklepa niti ne sooči. Izpostavlja le to, da je bila glede plačila davka od prodaje nepremičnine v letu 1996 oddana vloga na FURS in da se ta na vlogo še ni odzval. Vendar ta pritožbeni očitek ni utemljen, saj je sodišče samo preverilo, ali je bila pogodba z 21. 11. 1996 prijavljena davčni upravi, davek pa odmerjen in plačan. FURS je v odgovoru z 11. 4. 2025 sodišče obvestil, da se prodajna pogodba z 21. 11. 1996 v arhivu ne nahaja. To pa pomeni, da davek na promet nepremičnin (še) ni bil odmerjen, pa tudi ne plačan. Zato je sodišče pravilno zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in je skladno z določbo 1. in 2. odstavka 236. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) hkrati zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.

8Prostor v izmeri 30 m², pri katerem predlagatelj uveljavlja lastninsko pravico, ni evidentiran v katastru nepremičnin kot zaključena bivalna enota z lastnim identifikacijskim znakom in nima pravne samostojnosti nastopanja v pravnem prometu.

9Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, saj pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).