VSL Sklep V Cp 317/2026

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbeni postopek. Izpostavilo je, da je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagateljici. Ta ni predložila ustreznih listin, ki bi izkazovale stanje na njenem transakcijskem računu, ki je odprt v tujini. Do računa bi lahko dostopala prek spletne banke.

2Zoper sklep se pritožuje tožnica in v pritožbi med drugim navaja, da do računa A. objektivno ni imela dostopa, da listin brez ponovne identifikacije ni bilo mogoče pridobiti in da to ni bila posledica izmikanja ali pasivnosti. Pritožbi je priložila bančne izpiske. Poudarja, da ni prikrivala obstoja računa, navajala napačnih podatkov in da je sodišču izrecno dovolila preverbo pri banki A.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je tožnico z dopisom pozvalo, da svoj predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek dopolni z novejšim izpiskom z računa, ki ga ima odprtega pri banki A., oziroma da predloži dokazila, ali je na ta račun v času od zadnjega odločanja o taksnem predlogu¹ prejela kakršnakoli nakazila. Tožnica, ki je laična stranka in se zastopa sama, je na dopis odgovorila in sodišču pojasnila, da na račun ni prejemala rednih ali razpoložljivih nakazil in da do računa nima dostopa zaradi spremembe imena in kontaktnih podatkov, vezanih na račun. Pooblastila je tudi sodišče, da po uradni dolžnosti vzpostavi stik s spletno banko A. in pridobi podatke o prometu na njenem računu. Tožnica je torej podala trditve o tem, da računa ni uporabljala, da nanj ni prejemala rednih nakazil in pojasnila razloge za to.

5Šesti odstavek 12.a člena Zakona o sodnih taksah² določa, da mora stranka dati sodišču vse podatke za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj stranke in njenih družinskih članov. Deseti odstavek istega člena pa določa, da če sodišče dvomi v resničnost navedb iz šestega odstavka, jih po uradni dolžnosti preveri, če pa tega ne more storiti, jih mora predložiti stranka sama. Tožnica je podala navedbe glede svojega računa in obrazložila, zakaj izpiskov ne more predložiti, glede na njeno pisanje pa je očitno pričakovala, da bo sodišče izpiske pridobilo samo. Sodišče je brez kakršnegakoli dodatnega preverjanja štelo, da njene trditve niso resnične, v nasprotju z njenimi navedbami je zaključilo, da bi lahko zahtevane listine pridobila pri spletni banki, in je ni obvestilo, da samo ne bo preverjalo stanja na njenem računu v tujini. Tudi v dopisu, s katerim je bila stranka pozvana k dopolnitvi, ni bila opozorjena na to, da v primeru, če dokumentacije ne bo predložila, sodišče samo ne bo pridobivalo podatkov in bo štelo, da ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena, ter bo njen predlog zavrnjen. Tožnica bi na take posledice morala biti opozorjena, da bi lahko ustrezno prilagodila svoj odgovor (npr. s prošnjo za podaljšanje roka za predložitev listin, s predložitvijo dokazil o tem, da do računa ne more dostopati, ali s predlogom za izvedbo drugega dokaza, ki bi potrdil resničnost njenih navedb).

6Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku³). V njem naj sodišče pridobi oziroma skuša pridobiti vse za odločanje potrebne podatke (z ustreznimi opozorili lahko tudi od tožnice) in o predlogu za taksno oprostitev ponovno odloči.

¹ Tožničinemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za drug pritožbeni postopek je bilo ugodeno s sklepom z dne 23. 4. 2025, v izpodbijanem sklepu pa je bil njen predlog zavrnjen.
² Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami in dopolnitvami.
³ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.