UPRS Sodba I U 1592/2025-7

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča RS Bpp 50/2025-12 z dne 11. 8. 2025 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo in sklep tukajšnjega sodišča I U 1571/2021-10 z dne 26. 2. 2025.

2V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z objektivnim pogojem za dodelitev BPP. Pojasnjuje, da je pri Vrhovnem sodišču RS opravila poizvedbe in ugotovila, da je tožnik v predmetni zadevi vložil predlog za dopustitev revizije dne 2. 4. 2025. Sklicuje se na določilo 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v skladu s katerim Vrhovno sodišče RS dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča RS mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Citira tudi četrti odstavek 367.b člena ZPP, v skladu s katerim mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, zatrjevane kršitev postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, od katerega naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse.

3Tožena stranka pojasni, da je tukajšnje sodišče s sodbo in sklepom I U 1571/2021-10 z dne 26. 2. 2025 kot nedopustno zavrglo tožbo zoper drugostopenjsko odločbo Ministrstva za infrastrukturo ter zavrnilo tožbo zoper odločbo UE, s katero je slednja odločila, da se tožniku na podlagi kontrolnega zdravniškega spričevala odvzame vozniško dovoljenje z veljavnostjo do 23. 12. 2029 in izda novo vozniško dovoljenje z veljavnostjo za čas šestih mesecev od dneva izdaje zdravniškega spričevala, to je do 25. 8. 2021. Iz navedene sodbe naj bi izhajalo, da je Okrajno sodišče v Krškem s sklepom PR 10/2021 z dne 2. 3. 2021 tožniku vrnilo vozniško dovoljenje, saj je prekrškovni organ umaknil obdolžilni predlog, postopek pa je bil ustavljen, zato je odpadla podlaga za postopek odvzema vozniškega dovoljenja. V navedeni sodbi je sodišče pojasnilo, da dejstvo, da je bil sodni postopek zoper tožnika kasneje ustavljen ni pomembno v zvezi z zdravniškim spričevalom z dne 25. 2. 2021, ki je podlaga za uvedbo novega upravnega postopka. Toženka pojasnjuje, da je tožnik v predlogu za dopustitev revizije postavil vprašanje, ali je upravni organ tožniku na podlagi tedaj veljavnih pravil Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1), Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pravilno in zakonito odvzel vozniško dovoljenje ter podal zahtevo po podaji vloge za novo vozniško dovoljenje, čeprav je bila podlaga za izdajo zdravniškega spričevala odpravljena. Tožena stranka ugotavlja, da tožnik ni izkazal verjetnih izgledov za uspeh, saj v podanem predlogu za dopustitev revizije ni konkretno navedel prekršenega pravnega pravila in razlogov zakaj ga je sodišče rešilo nezakonito. Navaja, da je tak predlog za dopustitev revizije nepopoln in ga Vrhovno sodišče RS v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže. Toženka je zaradi navedenega tožnikovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnila.

4Tožnik v tožbi navaja, da se je toženka vsebinsko ukvarjala s predlogom za dopustitev revizije, čeprav je vsebinsko odločanje o predlogu v pristojnosti drugega sodišča. Ob navedenem se sklicuje tudi na novejšo sodno prakso tukajšnjega sodišča, v skladu s katero organ, ki odloča o prošnji za dodelitev BPP nima pooblastil, da vsebinsko presoja zadeve (sodbe tukajšnjega sodišča II U 209/2024 z dne 30. 7. 2024, II U 206/2024 z dne 29. 7. 2024, I U 1958/2024 z dne 27. 1. 2025). Organ za BPP v okviru presoje 24. člena ZBPP ne more odločati o utemeljenosti predloga za dopustitev revizije, saj je to v pristojnosti Vrhovnega sodišča RS. Odločitev tožene stranke je nerazumna tudi zato, saj si je po pribavi vloženega predloga za dopustitev revizije, s pozivom z dne 10. 7. 2025 tožnika pozvala k dopolnitvi prošnje v zvezi s tožnikovim premoženjskem stanjem. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6Tožnik je v pripravljalni vlogi sodišču sporočil, da je dne 25. 9. 2025 prejel s strani Vrhovnega sodišča RS sklep X DoR 44/2025 z dne 17. 9. 2025, s katerim je bila dopuščena revizija v tožnikovi zadevi. Pojasni, da navedenega sklepa ni mogel priložiti tožbi, saj ga je prejel šele 25. 9. 2025. Navaja, da se je izkazalo, da je predlog tožnika za dopustitev revizije utemeljen, stališče toženke, da tožnik ni izkazal verjetnih izgledov za uspeh pa neutemeljeno.

7Tožba je utemeljena.

8V obravnavani zadevi je sporno, ali je zakonita odločitev tožene stranke, ki je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo in sklep tukajšnjega sodišča I U 1571/2021-10 z dne 26. 2. 2025. Prošnja tožnika je bila zavrnjena zaradi presoje tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP določenega v prvem odstavku 24. člena ZBPP.

9Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje z ZBPP določene pogoje. Le-ti se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja zakon določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

10Prvi odstavek 24. člena ZBPP v zvezi z objektivnim pogojem za dodelitev BPP določa, da se pri presoji upravičenosti prosilca do BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; kot očitno nerazumna pa se zadeva šteje tudi, če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

11Zakonska ureditev iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, na katero se sklicuje izpodbijana odločba, predpisuje zavrnitev BPP v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora organ za BPP pri odločanju o prošnji opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled ("očitni") in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno ("razumno") možnost prosilca za uspeh v postopku. Iz ustaljene upravnosodne prakse¹ izhaja razlaga, da je zakonodajalec meje vsebinskega preizkusa zadeve opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti, ta pravni standard pa mora pristojni organ za BPP v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP. Razlogi za morebitno zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.² Pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev BPP, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za BPP,³ ZBPP pa po povedanem organu za BPP ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, saj to pomeni obravnavo vprašanj, ki so lahko predmet presoje zgolj v sodnem postopku.⁴

12Prav to je toženka po prepričanju sodišča v obravnavani zadevi storila. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je namreč tožena stranka vsebinsko presojala tožnikov predlog za dopustitev revizije in navedbe tožnika v tožbi ter pojasnila tukajšnjega sodišča v sodbi in sklepu I U 1571/2021-10 z dne 26. 2. 2025 ter napravila svoj zaključek glede verjetnosti uspeha tožnika v zvezi s podanim predlogom za dopustitev revizije. Na ta način je toženka po presoji sodišča presojala zadevo tožnika po vsebini, kljub temu, da ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve. Takšno presojo opravi le sodišče v kontradiktornem postopku na podlagi izvedenega dokaznega postopka z oceno listin in zaslišanja strank; organ za BPP v postopku dodelitve BPP takšnih pooblastil nima.⁵ Za zavrnitev dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje, da se organ za BPP strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati,⁶ temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec, že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Tega toženka ni storila, temveč se je spustila v vsebinsko obravnavo zadeve, za kar, kot že poudarjeno, ji ZBPP ne daje pooblastila.

13Ker izpodbijana odločba, glede na obrazloženo, temelji na napačni uporabi 24. člena ZBPP, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in odločbo odpravilo. Po četrtem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev BPP, upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene (subjektivne in objektivne) pogoje.

14Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je tožnika v tem postopku zastopal odvetnik, je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povrnitve stroškov v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22,00 % DDV znaša 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

¹ Primerjaj sodbe tukajšnjega sodišča I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019, I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019, I U 509/2020 z dne 14. 5. 2020, I U 1681/2021-7 z dne 28. 12. 2021, I U 643/2022 z dne 8. 7. 2022, I U 736/2023 z dne 3. 6. 2023.
² Glej sodbi tukajšnjega sodišča I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019 in I U 736/2023 z dne 3. 6. 2023.
³ Glej sodbe tukajšnjega sodišča I U 1076/2015 z dne 3. 9. 2015, I U 786/2015 z dne 7. 7. 2015, II U 104/2020 z dne 9.6.2020, II U 138/2020 z dne 8. 7. 2020.
⁴ Glej sodbi tukajšnjega sodišča I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019 in I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019.
⁵ Sodba tukajšnjega sodišča IV U 87/2014 z dne 20. 5. 2014.
⁶ Sodba tukajšnjega sodišča I U 634/2023-9 z dne 5. 6. 2023.