VSL Sklep II Cp 1313/2025

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1Sodišče prve stopnje je leta 2021 našlo novo premoženje pokojnega A. A. - večje število parcel in odškodnino, kar je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti - ... (v nadaljevanju B.) na podlagi določb Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic.¹

2Ob obravnavi pozneje najdenega premoženja je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS lahko premoženjske pravice v ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini. Po daljšem in zapletenem postopku iskanja dedičev je ugotovilo, da kot dediči pridejo v poštev trije srbski državljani, med njimi pritožnik, in da nobeden od teh ni član B., zato ne morejo dedovati stvarnega premoženja agrarne skupnosti v naravi, temveč se prenese na občino (šesti odstavek 8. člena ZPVAS).

3Z izpodbijanim sklepom je ugotovilo obseg novo najdenega premoženja (I. točka izreka), nepremičnine preneslo na Občino C., denarno odškodnino pa razdelilo med tri dediče (II. točka izreka) in odredilo po pravnomočnosti sklepa ustrezne vpise ter izplačilo odškodnine (III. točka izreka).

Pritožbeni postopek:

4Zoper sklep se pritožuje dedič D. D. in med drugim navaja, da ga ne sodišče ne B. nista obvestila o restituciji, istočasno pa se pričakuje, da bodo dediči v 15 dneh reagirali na kompleksno in formalno zahtevno rešitev v zvezi z naknadno odkritim premoženjem. Gre za neenakopravno obravnavo strank. Sodišče ne obravnava možnosti ali pravice dediča, da pridobi članstvo v B. in ga o tem ne pouči, čeprav je to bistveno za njegovo pravico na imetju. Ni pojasnjeno, zakaj je sodišče od odškodnine odštelo 4.764,41 EUR.

5Sodediča na pritožbo nista odgovorila.

6Pritožba je utemeljena.

7V sodni praksi je utrjeno stališče, da je namen zapuščinskega postopka, da se dokončno in kolikor mogoče pravilno uredijo pravna razmerja, nastala z zapustnikovo smrtjo, zato se - povsem drugače kot npr. v pravdnem postopku -strankina pravica do izjave obravnava široko, pravila o prekluzijah in pritožbenih novotah pa ozko oziroma se sploh ne upoštevajo, če ni bila stranka nanje zelo jasno opozorjena.

8V obravnavani zadevi je treba nadalje upoštevati, da dediči (vključno s pritožnikom) niso slovenski državljani, ki jim slovenski pravni red najverjetneje ni poznan, hkrati pa gre za zelo specifično in pravno zahtevno materijo - ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti in dedovanje premoženja agrarnih skupnosti, ki ima glede na ZPVAS številne posebnosti v primerjavi z dedovanjem običajnega premoženja.

9Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje prvi stik s pritožnikom (in drugima dedičema, ki sta njegova stric in mama) vzpostavilo 15. 9. 2023, ko je pritožnik poslal sodišču dopis (list. št. 89), da sodne pošiljke v Beogradu ne more dvigniti (ker je bil naslovljena na njegovega pokojnega očeta) in da naj mu sodišče sporoči, za kaj gre. Sodišče prve stopnje pritožniku ni odgovorilo, poslalo mu je le tipsko vabilo na zapuščinsko obravnavo (list. št. 91), nato pa še obvestilo o preklicu naroka in njegovi preložitvi, brez vsakršnih vsebinskih pojasnil (list. št. 99). Pritožnik je sodišču poslal izjavo o sprejemu dediščine (z dne 28. 9. 2023, list. št. 120), iz katere jasno izhaja, da želi sprejeti dediščino, ki mu pripada na podlagi zakona.

10Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik ni član agrarne skupnosti, bi bilo treba njegovo izjavo, da želi sprejeti dediščino, ki mu pripada na podlagi zakona, upoštevaje drugi odstavek 8. člena ZPVAS, tolmačiti tako, da pritožnik zahteva (najmanj) nujni delež v denarju skladno z navedenim členom. Ker sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, je izpodbijani sklep materialnopravno napačen.

11Poleg tega pritožbeno sodišče opozarja na stališče sodne prakse,² da je namen ZPVAS, da premoženjske pravice pridobi tisti od dedičev, ki jih potrebuje in jih bo dejansko koristil (z udejstvovanjem v agrarni skupnosti), zato mora imeti dedič možnost, da postane član agrarne skupnosti in posledično dedič premoženja v naravi. Če pravila agrarne skupnosti nimajo objektivnega kriterija za vstop v članstvo, ki bi ustrezal namenu zakona, oziroma ko agrarna skupnost pri odločanju o sprejemu v članstvo temu ne sledi, je potrebno dediču omogočiti pravno varstvo tudi v zapuščinskem postopku, npr. tako, da se zapuščinski postopek prekine in dediča napoti na pravdo z vložitvijo ustreznega zahtevka za včlanitev v agrarno skupnost.

12Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je to stališče skladno z ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, zato ga je treba upoštevati tudi v obravnavanem primeru. Vendar se v tem konkretnem primeru utegne zastaviti vprašanje, ali ima pritožnik (tuj državljan, ki živi stotine kilometrov oddaljen od premoženja agrarne skupnosti) sploh interes za včlanitev v agrarno skupnost; če ga nima in se za članstvo ne bo potegoval, skladno z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS ne bo mogel dedovati premoženja agrarne skupnosti v naravi, pripada pa mu nujni delež v denarju. Glede na uvodoma povedano o posebnih procesnih jamstvih v zapuščinskem postopku³ in specifičnost premoženja, ki je predmet dedovanja v tem primeru, bi sodišče prve stopnje moralo pritožnika (ki je izrecno prosil za pojasnila o tem, za kaj gre, in nato tudi izrecno izjavil, da zahteva dediščino, ki mu pripada na podlagi zakona) jasno in konkretizirano poučiti o načinu dedovanja premoženja agrarnih skupnosti in o možnostih, da pritožnik svojo dedno pravico tudi dejansko uveljavi (bodisi z dedovanjem v naravi prek vstopa v agrarno skupnost bodisi prek nujnega deleža).

13Iz vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku⁴ v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju⁵). Ker gre za več dedičev, ki so v dediščinski skupnosti (skupna lastnina), je pritožbeno sodišče moralo sklep sodišča prve stopnje razveljaviti v celoti. Nadaljnji razlog za razveljavitev (in ne dopolnitev postopka na drugi stopnji) je ta, da je vprašanje določitve nujnega deleža v agrarni skupnosti zapleteno, zato ga je treba zaradi varovanja pravice do pritožbe vsebinsko obravnavati že pred sodiščem prve stopnje. Napotki za nadaljnje delo so razvidni iz obrazložitve.

14V zvezi s pritožbenimi navedbami o odškodnini sodišče druge stopnje pojasnjuje, da niso utemeljene. Iz izreka sklepa o dedovanju (112. točka I. odstavka izreka) je razvidno, da v zapuščino spada (in bo torej med dediče razdeljena) celotna odškodnina v znesku 7.532,95 EUR. Izračun čiste vrednosti zapuščine v predzadnjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa je namenjen le odmeri sodne takse.

¹ Uradni list RS, št. 5/94 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPVAS.
² Sklep VSK I Cp 261/2018 z dne 20. 11. 2018. Glej tudi sklep VSK Cp 1077/2010 z dne 30. 11. 2010.
³ Zato v tem primeru ni mogoče upoštevati dejstva, da pritožnik kljub pravilnemu vabilu ni pristopil na narok 17. 10. 2023, na katerem je sodišče prve stopnje navzoče osebe seznanilo, da je pogoj za dedovanje premoženja agrarnih skupnosti v naravi članstvo v agrarni skupnosti (list. št. 133).
⁴ Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji.
⁵ Uradni list SRS, št. 15/1976 in nadaljnji.