UPRS Sklep I U 1315/2025-10

Tožba se zavrže.

1Tožnik je vložil tožbo zoper odločbo, s katero je toženka na podlagi 32. člena v zvezi s 7. točko 2. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite (1. točka izreka). Odločila je, da z dnem izvršljivosti 1. točke izreka postane nezakonito bivanje tožnika v Republiki Sloveniji (2. točka izreka). Določila mu je 10 dnevni rok za prostovoljni odhod, ki začne teči z dnem izvršljivosti 1. točke izreka, v katerem mora zapustiti območje Republike Slovenije ter območje držav članic Evropske unije in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (3. točka izreka). Če tožnik v roku iz 3. točke izreka tega ne bo storil, se ga bo s teh območij odstranilo (4. točka izreka). Hkrati mu je za obdobje enega leta določila prepoved vstopa na območje Republike Slovenije ter držav članic Evropske unije in držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, ki pa se ne bo izvršila, če bo ta območja zapustil v roku za prostovoljni odhod iz 3. točke izreka (5. točka izreka). Odločila je še, da bo o stroških postopka odločeno v ločenem postopku (6. točka izreka). V tožbi predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek.

2Toženka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe.

3Toženka je 26. 8. 2025 obvestila sodišče, da je tožnik 24. 7. 2025 samovoljno zapustil azilni dom v Ljubljani.

4Tožnikova pooblaščenka je 28. 8. 2025 na obvestilo toženke odgovorila, da je vso dokumentacijo prejela od PIC, da nima tožnikovega kontakta in da ni seznanjena o tem, da bi tožnik zapustil azilni dom.

5Tožba ni dovoljena.

6Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon (2. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Oseba, ki zahteva sodno varstvo, mora za tožbo izkazati pravni interes - ugoditev tej mora zanjo pomeniti izboljšanje njenega pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogla doseči. Sodišče mora na okoliščino pravnega interesa v upravnem sporu ves čas paziti po uradni dolžnosti in če ta procesna predpostavka ni izpolnjena, tožbo s sklepom zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1, v povezavi z drugim odstavkom istega člena).

7Zakon o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) v 2. alineji drugega odstavka 50. člena določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Pristojni organ o tem izda sklep o ustavitvi postopka (šesti odstavek 49. člena ZMZ-1).

8V konkretni zadevi je tožnik torej svobodno izbral, da je samovoljno zapustil azilni dom pred odločitvijo o njegovi tožbi v upravnem sporu. Tako je evidentno, da nima več namena čakati na odločitev sodišča, ki bi zanj lahko pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja. Tudi ob izpostavljenem izhodišču v zgoraj citiranem določilu ZMZ-1, je tako utemeljen sklep, da izpodbijana odločba o zavrnitvi njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito. S tem pa ni več podan njegov pravni interes za tožbo. O tem se je že večkrat izreklo tudi Vrhovno sodišče.¹

9Sodišče je zato zavrglo tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

¹ Npr. v sklepih I Up 18/2024, I Up 161/2022, I Up 129/2020, I Up 121/2020.