VSRS Sklep I Kr 65189/2025

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

1A.

2Pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti je v teku kazensko preiskovalni postopek zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 173. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in treh kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena KZ-1.

3Preiskovalni sodnik predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Mariboru. Navaja, da mladoletni oškodovanci in štiri od petih prič, ki jih bo potrebno zaslišati v preiskavi, prebivajo na območju pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani. Meni, da bi drugo stvarno pristojno sodišče preiskavo in nadaljnji postopek opravilo hitreje, z nižjimi stroški in z manjšo izgubo časa za procesne udeležence.

B.

4Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški ter manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče. Ustaljeno v sodni praksi je, da se mora za opravičen prenos krajevne pristojnosti lažja izvedba postopka izražati v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.¹

5Dejstvo, da imajo oškodovanci in večina prič, katerih zaslišanje v preiskavi je predlagalo tožilstvo, naslove prebivališč na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani, sicer predstavlja relevantno okoliščino pri presoji, ali za vodenje določiti drugo sodišče. Tudi je v zahtevi za preiskavo s strani tožilstva za mladoletne oškodovance predlagano, da se zaslišijo s pomočjo izvedenca in v prijazni sobi. Takšna zaslišanja (t. i. forenzični intervjuji) se z mladoletnimi oškodovanci, ki so žrtve obravnavanih kaznivih dejanj, opravljajo v B., kjer jim je zagotovljena celostna obravnava. Vendar zgolj predvidevanje, da bi predlagano sodišče lažje izvedlo kazenski postopek, še ne utemeljuje prenosa krajevne pristojnosti, temveč mora biti to izraženo v tolikšni meri, da je lažja izvedba očitna in zato prevlada nad primarnimi naveznimi okoliščinami. Da bo preiskovalni (in nadaljnji) kazenski postopek v obravnavani zadevi očitno lažje izvesti pred drugim kot sicer pristojnim sodiščem, pa iz podatkov te zadeve ne izhaja. Predlagatelj sicer pravilno izpostavlja, da vsi trije mladoletni oškodovanci stalno prebivajo v Ljubljani, kar enako velja tudi za štiri priče. Drži, da večina prič, katerih zaslišanje v zahtevi za preiskavo predlaga tožilstvo, prihaja iz kraja, ki je zunaj območja Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Vendar pa je potrebno v konkretnem primeru upoštevati tudi druge okoliščine, ki zaključka o tem, da se bo preiskava (in nadaljnje faze kazenskega postopka) očitno lažje izvedla pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ne omogočajo.

6Zaslišanje vseh treh mladoletnih oškodovancev je za zdaj še vprašljivo, saj bodo zaslišani, v kolikor bo izvedenec ugotovil, da so zmožni razumeti pravni pouk, in v kolikor se bo njihovo zaslišanje izkazalo za potrebno. Hkrati je treba upoštevati tudi obdolženčevo pravico biti navzoč pri preiskovalnih dejanjih - na zaslišanju prič in oškodovancev. Obdolženec stalno prebiva na naslovu ..., poštna številka ..., kar je znotraj območja Murske Sobote. V Murski Soboti posluje tudi njegov odvetnik, ki ga zastopa po odločbi za brezplačno pravno pomoč. Naslov obdolženčevega stalnega prebivališča pa je tudi eden od obeh krajev (še drugi naslov je ... v Murski Soboti), kjer naj bi se dogajala očitana kazniva dejanja. Glede na navedeno se voznim stroškom na sodišče v nobenem primeru ni mogoče izogniti niti jih ni mogoče bistveno zmanjšati. V konkretnem primeru bodo tako sredstva za povračilo stroškov zaslišanih priče kot tudi nagrada in izdatki zagovornika (vključno s kilometrino) izplačani iz proračuna (sodišča). Okoliščine, da katerikoli od procesnih udeležencev ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče, pa niso izkazane. Tako bi se s predlaganim prenosom pristojnosti doseglo zgolj to, da bi (zaenkrat) štiri prič imele manjšo časovno izgubo, kar pa ne utemeljuje uporabe izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti na podlagi 35. člena ZKP.

7Neposredno višje sodišče mora ob odločanju o predlogu za prenos pristojnosti paziti tudi na procesno ekonomičnost v smislu varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tako strankam postopka ni v korist predlagan prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je že nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev.

C.

8Preiskovalni sodnik tako ni izkazal, da bi izvedba postopka pred pristojnim sodiščem predstavljala nesorazmerno oviro za udeležence, ki presega običajne nevšečnosti, povezane z udeležbo v sodnih postopkih, poleg tega pa bi prenos krajevne pristojnosti na nadpovprečno obremenjeno stvarno pristojno sodišče lahko vodil v nesorazmerno podaljšanje postopka, zaradi česar Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni ugodilo.

¹ Sklepi Vrhovnega sodišča RS I Kr 38302/2015-12 z dne 26. 11. 2015, I Kr 26182/2016-27 z dne 8. 12. 2016, I Kr 54671/2020 z dne 9. 12. 2021 in drugi, med zadnjimi I Kr 23109/2025 z dne 9. 11. 2025.