VSL Sklep IV Cp 20/2026

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1Udeleženca postopka sta zakonca v postopku razveze, ki imata dva skupna otroka: A. A. (rojenega 2011) in B. A. (rojeno 2015). Predlagateljica v postopku zahteva razvezo zakonske zveze, dodelitev otrok v varstvo in vzgojo, ureditev stikov ter določitev preživnine.

2Sodišče prve stopnje je že odločalo o več predlogih za izdajo začasne odredbe, začasne odredbe glede stikov je izdajalo tudi po uradni dolžnosti. Stiki so se nekaj časa izvajali pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD).

3S sklepom z dne 18. 3. 2025 je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti stike uredilo tako, da se v prisotnosti CSD izvede zgolj predaja otrok na stik in s stika, medtem ko se sam stik lahko izvede izven prostorov CSD in brez nadzora, ker je ugotovilo, da so visoko konfliktna in potencialno ogrožajoča predvsem srečanja med udeležencema postopka.

4Z izpodbijanim sklepom je po uradni dolžnosti stike uredilo tako, da so od 25. 9. do 16. 10. 2025 potekali pod nadzorstvom CSD, od 17. 10. 2025 dalje pa potekajo enkrat tedensko (sreda od 13.30 do 15.30 ure), pri čemer so delavci CSD prisotni pri primopredaji otrok, ob ponedeljkih tudi po telefonu in enkrat mesečno en dan od 9. do 19. ure, pri čemer primopredajo otrok izvršijo starši predlagateljice. Določilo je nadomeščanje odpadlih stikov, spremljanje stikov, kazen za kršitev odredbe, veljavnost in nesuspenzivnost sklepa ter pridržalo stroške za končno odločitev.

Pritožbeni postopek:

5Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki med drugim navaja, da so stiki pretirano omejeni. Otroka takoj po telefonskem stiku predlagateljico seznanjata s pogovorom. Komentira posamezne razloge sodišča prve stopnje in navaja, da njegova ravnanja niso takšna, da bi pri otrocih lahko povzročila stisko.

6Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Odločitev pritožbenega sodišča:

7Pritožba ni utemeljena.

8Sodišče prve stopnje je, kot že večkrat v tem postopku, ugotovilo, katera očetova ravnanja ogrožajo otroka, pri čemer se je oprlo ne le na mnenja CSD, temveč tudi na izjave otrok. Ugotovilo je, da oče še vedno ne more kontrolirati svojih sovražnih čustev do matere (predlagateljice), na otroka pa izvaja pritiske in ju spravlja v stisko s spraševanjem, kje je mama in s kom, s pripovedovanjem, kako je osamljen, in nagovarjanjem, kaj naj povesta na CSD. Izhaja zgolj iz svoje potrebe in svojih želja in ne uvidi, da njegova ravnanja, vključno s slabo prikritim sovraštvom do matere, kratkoročno in dolgoročno škodujejo otrokoma (6. do 8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

9Pritožbene navedbe, da ta ali ona pritožnikova ravnanja otrok ne bi mogla spraviti v stisko, ju ogrožati ter vzbujati v njiju občutka krivde ali usmiljenosti, so nedopustno projiciranje pritožnikovih stališč in nazorov na otroka ter enostransko določanje, ob katerih njegovih ravnanjih se otroka "smeta" počutiti ogroženo, neprijetno oziroma v stiski. Z drugimi besedami, pritožnik skuša odločati o tem, kaj se lahko in kaj se ne sme ali ne more dogajati v psihi drugih oseb, v tem primeru njegovih otrok.

10Glede na zgoraj povzete ugotovitve sodišča prve stopnje so neutemeljene pritožbene navedbe, da so stiki pretirano omejeni; glede na dejstvo, da oče kljub mnogim opozorilom in začasnim odredbam otroka s svojimi ravnanji še vedno spravlja v stisko in da še vedno ni poiskal strokovne pomoči, s katero bi lahko izboljšal svoja, za otroka objektivno škodljiva ravnanja, omejitev stikov nikakor ni pretirana. Neutemeljene so pritožbene navedbe o domnevnem materinem nadzoru nad telefonskimi stiki. Otroka imata pravico, da materi povesta o telefonskem pogovoru z očetom, če to želita. Nasprotni udeleženec po drugi strani nima pravice, da bi določal, s kom smeta otroka govoriti in o čem.

11Pritožba se obilno ukvarja s pritožnikovim vprašanjem otrokoma, če se je mati šla h komu pritisnit. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to vprašanje ne le prostaško¹ (otroka pa sta dovolj stara, da razumeta njegov pomen), temveč tudi potrjuje ugotovitve sodišča prve stopnje, da skuša nasprotni udeleženec še naprej kontrolirati svojo bivšo partnerko. Pritožbene navedbe v zvezi s tem (na primer, "da enkraten komentar odsotnosti predlagateljice od doma s strani nasprotnega udeleženca ne predstavlja spraševanja otrok o tem, kam je šla predlagateljica") so le sprenevedanje.

12V tem postopku je bilo nasprotnemu udeležencu večkrat predočeno, da ni primerno, da otroka seznanja s sodnim postopkom. Kljub temu jima je razlagal, da bosta v kazenskem postopku zaslišana, pri čemer je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta otroka izražala strah, da bosta na sodišču povedala kaj takega, zaradi česar bi moral oče zaradi njiju v zapor (6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa, s katero se pritožba konkretizirano ne sooči). Očitno je, da je nasprotni udeleženec otrokoma povedal nekaj v tem smislu, torej ni šlo zgolj za to, da bi ju seznanil z dejstvom, da bosta na sodišču zaslišana, kot navaja pritožba. Če sta otroka razmišljala, ali bo morda oče moral zaradi njiju v zapor, ni dvoma, da ju je to spravljalo v stisko. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je za čas do zaslišanja otrok v kazenskem postopku stike določilo zgolj pod nadzorom CSD.

13Že te ugotovitve, ki jih pritožba konkretizirano ne uspe izpodbiti, povsem utemeljujejo odločitev sodišča prve stopnje, zato je pravzaprav nepomembno, ali sta otroka dne 27. 7. 2025 prišla k nasprotnemu udeležencu na njegovo nagovarjanje ali pa po lastni iniciativi, prav tako je nepomembno, koliko daril naj bi dajal B. A. Pritožbene navedbe v zadnjem odstavku na peti strani pritožbe o tem, kaj je in česa ni rekel nasprotni udeleženec otrokoma, se ne soočijo z bistvom; to je, da določena vprašanja nasprotnega udeleženca otroka vznemirijo, spravljajo v stisko in tega pritožba ne more ovreči z enostranskim določanjem, ali je tako čustvovanje otrok upravičeno ali ne. Enako velja za navedbe, da ugotovitve o SMS sporočilih ter njegovem vedenju na CSD niso v vzročni zvezi z ogroženostjo otrok. Pritožbeno sodišče ugotavlja nasprotno: takšna ravnanja nasprotnega udeleženca zgolj potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da oče v odnosu do otrok izhaja zgolj iz svoje potrebe, ne pa iz potreb in želja otrok, da v ospredje postavlja sovražen odnos do matere in ne odnosa z mladoletnima otrokoma, da zasleduje zgolj lastne interese in želje, koristi otrok pa mu ne predstavljajo prioritete (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

14Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se nasprotni udeleženec po skoraj letu dni (napoten je bil s sklepom z dne 10. 12. 2024) še vedno ni vključil v delavnice Društva za nenasilno komunikacijo in da za to svojo pasivnost tudi ni ponudil nobenega prepričljivega razloga. Tudi v pritožbi ga ne ponudi. Navedbe, da naj bi se termin delavnic prekrival s terminom stikov ob sredah, so neprepričljive. Sodišče prve stopnje je med drugim ugotovilo, so na voljo tudi drugi programi, kar je splošno znano.

15Glede na vse povedano in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku² v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku³), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16Ker gre za postopek zavarovanja znotraj odprtega nepravdnega postopka, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

¹ Ali s tujko vulgarno. Res je, da glagol pritisniti sam po sebi ni prostaški, je pa prostaška fraza, ki jo je uporabil nasprotni udeleženec.
² Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
³ Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.