VSRS Sklep I R 52/2024

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Kranju.

1Pred Okrajnim sodiščem v A. teče pravdni postopek v zadevi zaradi izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo služnosti in pridruženi zadevi zaradi izpraznitve nepremičnine in izročitve v posest.

2Tožnica je v vlogi z dne 22. 3. 2024 podala predlog za delegacijo pristojnosti. Pojasnila je, da je Vrhovno sodišče o delegaciji pristojnosti v obravnavani zadevi enkrat že odločilo, vendar ga je takrat Okrajno sodišče v A. utemeljevalo zgolj z dejstvom, da je za pričo predlagana B. B., ki je tam zaposlena kot vpisničarka. Poudarja dejstvo, da je B. B. žena toženca, poleg tega pa je v preteklosti opravljala delo zapisničarke v zadevah, v katerih je sodila prav sodnica, ki sodi v obravnavani zadevi. Okrajno sodišče v A. je manjše sodišče, kjer sodijo štirje sodniki, poleg tega pa je tam zaposlenih le štiriindvajset oseb. Stiki in sodelovanje med njimi so zato intenzivnejši. Poraja se ji tudi dvom v subjektivno nepristranskost sodnice, ki v prejšnjem predlogu okoliščine, da je vpisničarka B. B. žena toženca, ni omenila.

3V spremljajočem dopisu k predlogu za delegacijo pristojnosti je razpravljajoča sodnica pojasnila, da vpisničarka B. B., ki je žena toženca, od januarja 2024 zaradi daljše bolniške odsotnosti pravdne vpisničarke dela tudi na pravdnem oddelku. Zaradi tega vsakodnevno tesno sodelujeta. Po prejemu sklepa I R 222/2023 z dne 25. 1. 2024 je predsednica sodišča glede na njegovo vsebino odredila, da vpisničarska opravila v tej zadevi vodita drugi dve vpisničarki, od katerih pa je ena sedaj na dolgotrajni bolniški. Glede na navedeno meni, da je predlog za delegacijo pristojnosti utemeljen.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.

6Po ustaljeni sodni praksi je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenost tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.¹

7Ob ugotovljenih okoliščinah, ki pa jih ni imelo v celoti pred očmi pri odločanju o predhodnem tovrstnem predlogu,² Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča podan. Toženec je namreč mož vpisničarke, ki delo opravlja ravno na pravdnem oddelku pristojnega Okrajnega sodišča v A. Ob upoštevanju majhnosti sodišča, posledične intenzivnejše povezanosti med zaposlenimi ter narave sodnega spora (v pridruženi zadevi toženec zoper tožnico kot izvenzakonsko partnerko svojega, sedaj pokojnega očeta uveljavlja izpraznitveni zahtevek), bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.

8Po obrazloženem je predlog za delegacijo utemeljen. Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Kranju.

¹ Glej sklep Vrhovnega sodišča RS I R 123/2021 z dne 6. 10. 2021 in tam citirano sodno prakso.
² O predhodnem predlogu za delegacijo pristojnosti je odločilo s sklepom I R 222/2023 z dne 24. 1. 2024. Ob tem, da je imelo pred očmi zgolj dejstvo, da je toženec predlagal za pričo B. B., ki je na tem sodišču zaposlena kot vpisničarka, je predlog zavrnilo. Pojasnilo je, da dejstvo, da je priča v določenem pravdnem postopku delavec sodišča, pred katerim je ta postopek v teku, samo po sebi ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ter da je videz nepristranskosti mogoče zagotoviti z ustrezno organizacijo dela.