VSRS Sklep I R 239/2025

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

1Pred Okrajnim sodiščem v C. teče zapuščinska zadeva po umrlem zapustniku A. A. Okrajna sodnica na tem sodišču D. D. na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče. Navaja, da je dedinja zapustnikova hči B. B. dolgoletna zaposlena na Okrajnem sodišču v C. kot strojepiska na civilnem oddelku. V vlogi z dne 24. 11. 2025 je preklicala "izjavo, napisano v okviru očetove oporoke, ki je v hrambi na sodišču" in v tej vlogi podrobneje navajala okoliščine, katere utegnejo biti relevantne za predmetni zapuščinski postopek, zaradi česar jih je potrebno v tem zapuščinskem postopku razčiščevati. Med vsemi zaposlenimi na sodišču obstajajo tesna kolegialna razmerja, saj gre za majhno sodišče, pri čemer se zaposleni medsebojno poznajo, se redno vsakodnevno srečujejo in tesno sodelujejo pri vsakodnevnem delu. Z navedeno izjavo sodelavka nakazuje, da bo zapustnikovo oporoko, katera sicer še ni bila razglašena, izpodbijala. Sodišče pa mora vselej paziti, da poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti, tudi pri strankah postopka in v javnosti vselej daje vtis nepristranskosti sojenja.

2Predlog je utemeljen.

3Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Temeljni namen delegacije je zagotavljanje smotrnosti, vendar je izjemoma, kot drug tehten razlog, mogoče upoštevati tudi dvom v takoimenovano objektivno nepristranskost sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.¹

4Dejstvo, da je sodelavka razpravljajoče sodnice B. B. v navedenem zapuščinskem postopku vložila vlogo z dne 24. 11. 2025 in preklicala svojo izjavo ter v tej vlogi podrobneje navajala okoliščine, katere utegnejo biti relevantne za predmetni zapuščinski postopek, ki jih bo zapuščinsko sodišče v tem postopku moralo razčiščevati, res nakazuje na možnost izpodbijanja oporoke, s čimer se bo moralo sodišče ukvarjati v nadaljevanju. Vrhovno sodišče pritrjuje tudi predlagateljici, da je Okrajno sodišče v C. manjše sodišče,² in da so se zato med zaposlenimi na sodišču vzpostavila tesnejša kolegialna razmerja. Zato Vrhovno sodišče zaključuje, da so v konkretnem primeru medsebojne povezave, ki narekujejo delegacijo pristojnosti z vidika objektivnega videza nepristranskosti dovolj izrazite, intenzivne in očitne.³ V konkretnem primeru dodatna okoliščina, torej majhno število sodnikov na sodišču ter tesnejši delovni odnosi med njimi, narekuje ugoditev predlogu za prenos pristojnosti.

5Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Mariboru.

¹ Primerjaj v sodni praksi npr. sklep VS RS I R 228/2025 z dne 10. 12. 2025.
² Primerjaj sklep VS RS I R 121/2014 z dne 13. 11. 2014. Po podatkih spletne strani Vrhovnega sodišča, pa je na Okrajnem sodišču v C. zgolj osem sodnikov (https://poslovanje-sodstva, sodisce.si).
³ Primerjaj npr. sklep VS RS I R 9/2022 z dne 9. 2. 2022.