VSRS Sklep I R 244/2025

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

1Pred Okrajnim sodiščem v B. teče navedena pravdna zadeva. Razpravljajoči sodnik C. C. predlaga delegacijo pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je tretji toženec brat A. A., ki je pri sodišču zaposlena kot svetovalka v pravosodju, in opravlja delo namestnice vodje urada predsednika sodišča. Ko je nastopil funkcijo začasnega predsednika sodišča, ga je takoj seznanila z navedeno okoliščino. Spada torej v najožji krog njegovih sodelavcev. Kot namestnica vodje urada pa se vsakodnevno srečuje z vsemi sodniki sodišča, prav tako pa ima tudi omogočen dostop do vpisnika PUND, v katerem se vodi navedena pravdna zadeva. Podan je drug tehten razlog, da sodišče ne odloča o tej pravdni zadevi, saj bi se tako pri nasprotni stranki kot tudi v javnosti lahko pojavil dvom v nepristransko odločanje sodišča.

2Predlog je utemeljen.

3Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Temeljni namen delegacije je zagotavljanje smotrnosti, vendar je izjemoma kot drug tehten razlog, mogoče upoštevati tudi dvom v t.i. objektivno nepristranskost sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.¹

4Dejstva, da je A. A., sestra tretjega toženca, pri sodišču zaposlena kot svetovalka v pravosodju, pri čemer opravlja delo namestnice vodje urada predsednika sodišča, kažejo na to, da so se med njo in razpravljajočim sodnikom kot tudi ostalimi sodniki sodišča, s katerimi se vsakodnevno srečuje, vzpostavila tesnejša kolegialna oziroma službena razmerja; gre tudi za manjše sodišče, z manjšim številom sodnikov, zaradi česar so prav tako med zaposlenimi vzpostavljeni tesnejši delovni odnosi.² Razen tega ji je omogočen tudi dostop do vpisnika PUND, v katerem se vodi pravdna zadeva, v kateri kot stranka nastopa njen bližji sorodnik.

5Podan je drug tehten razlog, da sodišče ne odloča v tej pravdni zadevi, saj bi se tako pri nasprotni stranki kot tudi v javnosti lahko pojavil dvom v nepristransko odločanje sodišča (objektivni videz nepristranskosti). Vrhovno sodišče je zato odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Mariboru.

¹ Primerjaj v sodni praksi npr. sklep VS RS I R 228/2025 z dne 10. 12. 2025.
² Po podatkih spletne strani Vrhovnega sodišča je na Okrajnem sodišču v B. zgolj 9 sodnikov (https://poslovanje-sodstva.sodisce.si).