UPRS Sodba I U 476/2024-17

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev št. 0605-12/2022-50 z dne 15. 2. 2024 se odpravi v 2. in 4. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom in odločbo je Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju toženka) postopek odločanja o tožnikovem ugovoru zoper odredbo št. 0605-12/2022-40 z dne 12. 9. 2023 in ugovoru družbe A., d. o. o., zoper odredbo št. 0605-12/2022-37 z dne 12. 9. 2023 združila v en postopek (sklep) in zavrnila oba ugovora (1. in 2. točka izreka odločbe). Odločila je še, da morata tožnik in A. plačati takso za vložitev ugovora zoper odredbo o odpravi kršitev vsak v višini 840 EUR (3. in 4. točka izreka odločbe).

2Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je toženka v postopku opravljanja nadzora po Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (v nadaljevanju Uredba o zlorabi trga) izdala odredbo, v kateri je ugotovila ravnanje, ki pomeni tržno manipulacijo iz 15. člena Uredbe o zlorabi trga v zvezi s podtočko (i) točke (a) prvega odstavka 12. člena iste uredbe. V odredbi ugotovljene kršitve je bil tožnik dolžan odpraviti v roku 15 dni od njene vročitve, in sicer tako, da preneha z ravnanjem in tega več ne ponovi. Tožnik je moral v istem roku tudi predložiti izjavo, da bo prenehal z ravnanji, ki jih je storil v zvezi s sklepanjem poslov z delnicami ... oziroma da ravnanj ne bo ponovil.

3Postopek se je vodil glede trgovanja z delnicami izdajatelja D., d. d., z oznako ..., med družbo A., d. o. o., katere zakoniti zastopnik je bil tožnik, in družbama B., d. o. o., in C., d. o. o. Vsak od poslov je bil po ugotovitvah toženke sklenjen po tečaju, ki je bil nižji od prejšnjega zaključenega tečaja, s čimer je bila ostalim udeležencem trga dana zavajajoča predstava glede ponudbe, povpraševanja in cene delnice. Od skupno 23 poslov s 56 delnicami ..., ki so bili sklenjeni v letu 2022, sta družbi A. in B. med seboj sklenili pet poslov, katerih predmet je bilo 17 delnic ..., družbi A. in C. pa sta prav tako sklenili pet poslov, katerih predmet je bilo 15 delnic. Toženka je v postopku ugotovila, da so delnice nelikvidne in da zato sporni posli v situaciji zelo majhnega trgovanja predstavljajo pomemben delež, večkrat je šlo celo za edini posel, sklenjen v posameznem dnevu. Tak posel ima zato večji pomen pri oblikovanju naročil in sklepanju poslov drugih udeležencev, saj subjekti nadzora niso bili edini prisotni na trgu. Iz odredbe izhaja tudi povezanost družb oziroma poznanstvo D. D. in E. E.

4Tožnik je zoper odredbo z dne 12. 9. 2023 vložil ugovor, ki ga je toženka zavrnila z izpodbijano odločbo. V njej pojasnjuje, da Uredba o zlorabi trga obstoja tržne manipulacije ne pogojuje z obstojem delujočega trga, predpostavlja le sam trg vrednostnih papirjev, obstoj tega (torej Ljubljanska borza, standardna kotizacija) pa ne more biti sporen. O sumljivih transakcijah je bila obveščena s strani borznoposredniške družbe in upravljavca borze. Dejstvo, da je delnica ... nelikvidna, po mnenju toženke ne izključuje izvajanja tržne manipulacije. To še posebej velja v obravnavanem primeru, ko so se posli od 31. 5. 2022 sklepali mesečno do novembra 2022, kar primerjalno kaže na boljšo likvidnost delnice kot pred tem v letu 2022 (zgolj trije posli v januarju) in kasneje v letu 2023 (en posel v januarju 2023). Družbi sta tako na prepovedan način poskrbeli za vtis trgovanja z delnico ... in gibanje njene cene navzdol. Slaba likvidnost delnice, na katero se sklicuje tožnik, je izvajanje manipulacije samo še olajšala. Pri tem ne gre za problematičnost posameznega posla, ampak za vzorec več poslov, ki so si sledili v obdobju štirih mesecev, pri čemer so bile okoliščine njihove sklenitve praktično enake.

Povzetek navedb strank v postopku

5Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo in sodišču predlaga, naj samo izvede dokazni postopek in v skladu s 65. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodi ter odpravi izpodbijano odločbo. Podredno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, vse s stroškovno posledico.

6Primarno uveljavlja ugovor zmotne uporabe materialnega prava in meni, da pri predmetnih poslih ni mogoče govoriti o tržni manipulaciji, ker gre za nelikvidne delnice. Ne držijo navedbe toženke, da je bila delnica ... v letu 2022 bistveno bolj likvidna kot v letu 2021, prav tako ne drži, da so bile cene v naročilih skrbno oblikovane, da so obšle varovalni mehanizem ter da prevelika odstopanja niso sprožila prekinitvenih avkcij. Oporeka tudi ugotovitvam toženke o povezanem delovanju družb A., B. in C. Poudarja, da se z njima ni dogovarjal za sklepanje poslov. Kot dokaz je že v postopku pred toženko predlagal zaslišanje takratnih zastopnikov navedenih družb, toženka pa je te dokazne predloge zavrnila. S tem je vnaprej presodila, da izvedba dokazov ne bo spremenila njenih dejanskih ugotovitev o povezanem delovanju predmetnih družb, kar pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki je prepovedana. Dodatno uveljavlja, da ji dokazi, ki jih je toženka uporabila pri svojem odločanju, nikoli jim niso bili dani na vpogled in se tako o njih ne more argumentirano izjasniti, s čimer je kršeno načelo kontradiktornosti postopka.

7Toženka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrne. Vztraja pri izpodbijani odločitvi in izpostavlja, da so tožbene navedbe povečini enake ugovornim. Pritrjuje tožniku, da je delnica ... nelikvidna, vendar pojasnjuje, da dokler delnica kotira na borzi, zanjo veljajo vse določbe Uredbe o zlorabi trga. Slednja obstoja tržne manipulacije ne pogojuje z obstojem delujočega trga. V zadevi so ključne predvsem okoliščine: preteklo oziroma sedanje poslovno sodelovanje družb, dolgoletno medsebojno poznavanje lastnikov oziroma zakonitih zastopnikov družb, kapitalska oziroma upravljavska povezanost, sorodstvena povezanost in dejavnost ter firma družb, kar vse skupaj predstavlja skupek okoliščin, ki izkazujejo obstoj mreže povezav in utemeljuje zaključek o povezanem ravnanju družb pri sklepanju poslov z delnico ... Zavrača tudi zatrjevane postopkovne kršitve, v zvezi s stroški postopka pa pojasni, da je v odredbi utemeljila zahtevnost zadeve, pri kateri vztraja.

K I. točki izreka

8Tožba je utemeljena.

9Toženka je postopek nadzora vodila v zvezi s posli z delnicami izdajatelja D., d. d. Gre za pet poslov, sklenjenih 31. 5. 2022, 6. 6. 2022, 21. 9. 2022, 7. 10. 2023 in 13. 10. 2023 med družbama A. in B. ter pet poslov z istimi delnicami z dne 4. 7. 2022, 26. 9. 2022, 17. 10. 2022, 21. 10. 2022 in 24. 10. 2022, sklenjenimi med družbama A. in C. Dodatno je bilo v oktobru 2022 bili med zadnje navedenima družbama z istimi delnicami poskušano sklenjenih še več poslov, pri čemer je tožnik za račun A. izdal naročilo za nakup petih delnic ..., družba C. pa naročilo za prodajo petih delnic ... po isti ceni, pri čemer se posel ni sklenil, ker je družba C. zamudila zaključno avkcijo za nekaj sekund. Po pregledu poslovanja z delnicami ... je toženka ugotovila, da sta od 23 v letu 2022 sklenjenih poslov s skupaj 56 delnicami ... C. in A. med seboj sklenili pet poslov, predmet katerih je bilo 15 delnic, kar je 26,78 % vseh poslov, sklenjenih s temi delnicami leta 2022. Družbi B. in A. pa sta sklenili pet poslov s 17 delnicami ..., kar predstavlja 30,36 % vseh poslov v letu 2022.

10Poleg obsega poslov in cene za delnico je toženka ugotavljala tudi globino trga ter povezanost oziroma usklajeno delovanje družb A., B. in C. Na eni strani se ugotavlja tožnikova povezanost z družbo B. oz. poznanstvo lastnikov in direktorjev, tj. tožnika in direktorja družbe B. F. F., ki sta tudi sorodstveno povezana. Na drugi strani pa se ugotavlja poznanstvo tožnika in E. E. (direktorja družbe C. ter lastnika in direktorja družbe G., ki opravlja enako dejavnost kot D. D. oziroma A. - igre na srečo). Dejanski in edini lastnik družbe C. je bil do 23. 4. 2019 H. H. (tožnikov oče), nato pa I. I., ki je bil tudi zastopnik družbe C. do 21. 6. 2021, ko je direktorsko funkcijo prevzel E. E. Tožnika in I. I. povezuje dolgoletno poznanstvo, saj sta poslovno sodelovala na področju kinematografije in v borznoposredniški družbi J., kjer je bil tožnik predsednik uprave, I. I. pa borzni posrednik.

11Tožnik poznanstva oziroma sorodstvenih vezi ne zanika, je pa v postopku pred toženko, in sicer v ugovoru zoper odredbo, predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje F. F. ter E. E. Navedeni dokazni predlogi so bili pravočasni in substancirani, stranka oziroma priči pa bi lahko izpovedali, da družbe pri trgovanju z delnicami ... v obravnavanem obdobju niso delovale povezano oziroma da se za sklepanje poslov niso medsebojno dogovarjale in da tudi niso imele nikakršnih koristi od nižjega tečaja delnic ...

12Toženka predlaganih dokazov ni izvedla. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je njihovo izvedbo zavrnila z obrazložitvijo, da je odločilna dejstva ugotovila na podlagi listinskih dokazov, tj. trgovalnih podatkov borze, podatkov KDD in borznoposredniške družbe, ki dokazujejo obstoj okoliščin o medsebojnem poznanstvu lastnikov in direktorjev družb in usklajenem delovanju. Dejansko stanje v tem delu je bilo po mnenju toženke že razjasnjeno in dokazano, saj zaključki o povezanosti navedenih oseb temeljijo na objektivnih dejstvih in dokazih. Zato je zaslišanja zavrnila kot nepotrebna, saj ne bi doprinesla k razjasnitvi zadeve. Dejstvo, da zaradi nižanja tečaja družbe niso imele nikakršne koristi, pa ni pomembno za ta postopek, saj korist ni potreben element za obstoj tržne manipulacije.

13Glede zadnje navedenega razloga se sodišče strinja s toženko, da 12. člen Uredbe o zlorabi trga¹ ne vsebuje splošne zahteve, da bi bilo za obstoj tržne manipulacije potrebno ugotavljati korist na strani subjektov nadzora niti ga toženka družbam ni očitala. Zato gre v navedenem delu za okoliščino, ki ni pomembna za odločitev in je torej zavrnitev zaslišanj v tem delu pravilna in zakonita. Pravilno je namreč stališče toženke, da upravnemu organu ni treba izvijati dokaznega postopka glede dejstev, ki glede na materialni predpis niso pomembna za odločitev.

14V preostalem, to je glede povezanega delovanja družb, pa je toženka po presoji sodišča z zavrnitvijo dokaznih predlogov, kot je povzeta v 12. točki obrazložitve te sodbe, napravila vnaprejšnjo dokazno oceno, s čimer je kršila pravila postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in tožnikovo pravico do izvajanja dokazov (ki je sestavni del pravice do izjave), kar predstavlja tudi kršitev ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Tožnik je namreč s predlaganimi zaslišanji dokazoval prav nasprotno, kot trdi toženka, torej da družbe niso delovale povezano, prav usklajenost in povezanost družb pa je ena od okoliščin, na katero je toženka oprla svojo odločitev in ki med strankama tudi v sodnem postopku ostaja sporna.

15Ob tem sodišče pojasnjuje, da četudi dajejo stranke v skladu s 469. členom ZTFI‑1 svoje izjave pisno in jim možnost podajanja pisnih izjav toženka v skladu s 470. členom ZTFI-1 mora zagotoviti, lahko v dokaz svojih trditev predlagajo tudi zaslišanje prič. V skladu s 1. točko drugega odstavka 471. člena ZTFI-1 Agencija razpiše ustno obravnavo, če je treba zaslišati priče ali izvedence. O tem, kdaj je treba zaslišati priče, pa ZTFI-1 nima posebnih določb, zato se na podlagi drugega odstavka 463. člena ZTFI-1 uporablja ZUP. Navedeno pomeni, da mora toženka v postopkih nadzora spoštovati temeljna načela ZUP (8. člen in 9. člen) ter zagotavljati spoštovanje ustavnih pravic in svoboščin.

16Glede zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti, ker naj bi toženka odločitev oprla na dokaze, ki tožniku niso bili dani na vpogled, sodišče ugotavlja, da je navedeni ugovor pavšalen. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno izhaja, na katerih dokazih temelji odločitev, zato bi tožnik moral, če bi želel uspeti z navedenim ugovorom, jasno navesti, s katerimi listinami pred izdajo odločbe ni bil seznanjen. Sodišče se zato do tako nekonkretiziranega ugovora ne more opredeliti.

17Ker so bila v predmetni zadevi bistveno kršena pravila postopka (drugi odstavek 27. člena ZUS-1), je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in je izpodbijano odločbo odpravilo v 2. ter 4. točki izreka in zadevo v navedenem obsegu vrnilo toženki v ponovni postopek. V njem bo morala toženka po dopolnjenem dokaznem postopku v zadevi ponovno odločiti. Ker je sodišče v povezanih zadevah I U 436/2024 in I U 481/2024 iz istega razloga odpravilo izdani odločbi in bo torej toženka v vsakem primeru morala dopolniti ugotovitveni postopek v skladu z napotki sodišča, je sodišče v okoliščinah obravnavanega primera ter ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka odločilo enako in ni samo odpravilo postopkovnih kršitev, ker bo to lažje in hitreje storila toženka v upravnem postopku.

18Sodišče se do drugih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo, ker so že ugotovljene kršitve pravil postopka narekovale odpravo izpodbijane odločbe v presojenem delu. Odločilo je brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka

19Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika pripada tožniku, če je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, povrnitev stroškov v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena OZ).

20Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

¹ V točki (a) prvega odstavka 12. člena Uredba o zlorabi trga tržno manipulacijo opredeljuje kot sklenitev posla, oddajo naročila za trgovanje ali drugo ravnanje, ki, med drugim (i) daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče signale glede ponudbe finančnega instrumenta, povpraševanja po njem ali njegove cene.