VSL Sklep Cst 3/2026
ECLI:SI:VSLJ:2026:CST.3.2026Področje: stečajno pravo, obligacijsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Prodaja terjatev, ki jih ima stečajni dolžnik do svojih dolžnikov, predstavlja enega od načinov unovčevanja stečajne mase.
Okoliščina, da je terjatev sporna, ne predstavlja ovire za njeno prodajo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prodaja terjatve v višini 1.784,01 EUR s pripadki po pravnomočnem sklepu Okrajnega sodišča v Mariboru 1157 I 2271/2023 z dne 29. 9. 2023 opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb; izhodiščno ceno je določilo v višini 1.800,00 EUR, varščino pa v višini 180,00 EUR.
2Zoper sklep se laično pritožuje A. A., ki višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da je preuranjen, saj sklepi o izvršbi in o vpisu terjatve na nepremičnino niso pravnomočni, ker se je na njih v roku pritožil.
3Stečajni upravitelj v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo v celoti zavrne.
4Pritožba ni utemeljena.
5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji premoženja stečajnega dolžnika, in sicer o prodaji terjatve po pravnomočnem sklepu o izvršbi.
6Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drug posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic (prvi odstavek 320. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Tudi terjatve stečajnega dolžnika predstavljajo tako premoženje, ki se lahko ne le izterja, temveč tudi proda. Prodaja terjatev, ki jih ima stečajni dolžnik do svojih dolžnikov, tako predstavlja enega od načinov unovčevanja stečajne mase.
7Neutemeljeno je pritožnikovo stališče, da sporna terjatev ne more biti predmet prodaje v stečajnem postopku, dokler ni o njej odločeno s pravnomočno sodno odločbo. Terjatev je premoženjska pravica, ki je v pravnem prometu. Predmet prodajne pogodbe je lahko tudi sporna pravica (prvi odstavek 441. člena Obligacijskega zakonika). Zato okoliščina, da je terjatev sporna, četudi bi se izkazala za resnično, ne predstavlja ovire za njeno prodajo v stečajnem postopku, ampak tveganje za kupca, ki se odraža pri interesu za nakup sporne terjatve in pri ceni, ki jo je zanjo pripravljen plačati.1
8Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, izrecno uveljavljen pritožbeni razlog pa ni utemeljen. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
1 VSL sklepa Cst 94/2019 z dne 7. 3. 2019 in Cst 202/2022 z dne 6. 6. 2022.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 14. 4. 2026Nazaj na vrh ↑