VSL Sklep Cst 61/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upraviteljice z dne 3. 2. 2025 za izdajo soglasja k plačilu stroškov postopka (p. d. 158).

2Zoper navedeni sklep se pritožuje upraviteljica, ki višjemu sodišču predlaga, da ga spremeni in izda sklep o soglasju k plačilu stroškov. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov izrecno ne omenja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da se predlagano soglasje nanaša na račun izvajalca (sodnega cenilca) v višini 1.505,61 EUR za tri preglede nepremičnine stečajnega dolžnika, ki jih je opravil 13. 3. 2024, 18. 4. 2024 in 16. 12. 2024. Upraviteljica je po pozivu sodišča prve stopnje pojasnila, da so ti pregledi presegali njeno znanje, saj se nanašajo na posebna strokovna znanja s področja gradbeništva, tehnike in zavarovalništva, ki jih ima omenjeni izvajalec. Za prvi pregled ga je angažirala zaradi morebitnega uveljavljanja zavarovalnega zahtevka zoper zavarovalnico v zvezi s škodo, ki naj bi jo po navedbah najemnika povzročila toča. Drugega pregleda se je izvajalec udeležil zaradi napovedane prisotnosti zainteresiranega kupca nepremičnine in opreme, saj upraviteljica zaradi nezadostnega tehničnega znanja ne bi mogla odgovoriti na njegova morebitna vprašanja pri ogledu. Tretjega pregleda pa se je izvajalec udeležil zaradi dogovorov z najemnikom v zvezi z njegovimi obveznostmi pri upravljanju z avtopralnicama, ki od decembra 2024 ne obratujeta, in razrešitvijo vprašanj glede morebitnega odklopa avtopralnic iz električnega omrežja, morebitne zmrzali in potrebnih ravnanj za preprečitev kakršnekoli škode. Sodišče prve stopnje s plačilom teh stroškov ni soglašalo, ker je ocenilo, da bi te naloge lahko upraviteljica opravila sama (6. točka sedmega odstavka 103. člena in 354. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP).¹ Dodalo je, da so priglašeni stroški nerazumno visoki glede na vsebino poročil in cenitev iste stavbe, ki jo je isti izvajalec opravil za 1.304,40 EUR.

5Upravitelj v stečajnem postopku vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka (drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP), nagrada za delo upravitelja pa načeloma vključuje nadomestila za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo njegovih nalog. Iz omenjenega nabora potrebnih storitev so med drugim izvzete tiste, ki zahtevajo posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam (103. člen ZFPPIPP). Takšne storitve lahko upravitelj odda v delo drugi osebi, njihovo plačilo pa ima značilnost stroškov stečajnega postopka (354. člen ZFPPIPP). Pri odločanju o soglasju k njihovemu plačilu (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP) stečajno sodišče presoja namembnost in potrebnost stroškov, ki morajo biti v funkciji uresničevanja upraviteljevih nalog, ta pa mora presojo omogočiti z utemeljitvijo svojega predloga za soglasje k plačilu posameznega stroška.

6Glede na navedeno upraviteljica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da so bile storitve izvajalca naročene, opravljene in ustrezno obračunane ter da presegajo njeno znanje, saj ni ponudila ustrezne podlage za sklepanje, da bi bile te storitve sploh potrebne za izvedbo njenih nalog oziroma za stečajni postopek. To bi morala storiti že v predlogu za izdajo soglasja, a tako ni ravnala ne takrat ne po dodatnem pozivu sodišča. V pritožbi sicer opozarja, da so bila dejanja strokovnjaka potrebna, kar pa utemeljuje le z okoliščino, da je njihova oprava terjala posebno znanje, s katerim ne razpolaga. Ker ni izkazala, da je v bilo v okoliščinah konkretnega primera potrebno, da izvajalcu naroči opravo obravnavanih storitev, soglasje k plačilu tovrstnih stroškov ne bi bilo utemeljeno.

7Glede pregleda z dne 13. 3. 2024 upraviteljica navaja, da je pomoč strokovnjaka potrebovala za odločitev o vložitvi zahtevka pri zavarovalnici oziroma za ugotovitev, ali je škodo povzročila toča in ali lahko to zavarovalnici dokaže. Ta storitev ni bila potrebna, saj bi dilemo o obstoju in dokazljivosti zavarovalnega primera lahko brez posebnih stroškov reševala z vložitvijo zahtevka pri zavarovalnici, kot ji je nakazalo že sodišče prve stopnje. Šele po morebitni zavrnitvi zahtevka in glede na razloge takšne odločitve bi bilo mogoče presoditi smiselnost vztrajanja pri izplačilu zavarovalnine in morebitne pritegnitve zasebnega strokovnjaka. Njegovo predhodno angažiranje v okoliščinah konkretnega primera ni bilo utemeljeno, še posebej glede na ugotovitev upraviteljice, da med vremenskimi pojavi v relevantnem obdobju toča ni bila evidentirana. Pritožbene navedbe, da je izvajalec hkrati preverjal tudi morebitne poškodbe cevi v objektu, kar bi lahko povzročilo večjo škodo, niso utemeljene. Obravnavanega pregleda upraviteljica v predlogu ni utemeljevala s potrebo po preprečevanju škode zaradi počenja cevi, temveč ga je povezovala z domnevno škodo zaradi toče (p. d. 157). Da bi izvajalec takrat po njenem naročilu izvajal še druga opravila (in zakaj), ne izhaja niti iz njegovega poročila o tem pregledu, saj je navedel, da se je posvetil predvsem navedbam, da naj bi toča poškodovala strešno okno (priloga p. d. 152).

8Podatki spisa nadalje ne nudijo podlage za zaključek o potrebnosti stroška pregleda z dne 18. 4. 2024, ki se ga je strokovnjak udeležil zato, da bi odgovarjal na morebitna vprašanja kupca pri ogledu. Čeprav so pojasnila strokovnjaka potencialnim kupcem lahko koristna za prodajo (specifičnega) premoženja stečajnega dolžnika, to ne pomeni, da so takšne storitve vselej potrebne in stroškovno utemeljene. Posebnih okoliščin, ki bi v konkretnem primeru utemeljevale vnaprejšnje angažiranje strokovnjaka za odgovarjanje na morebitna tehnična vprašanja, ki bi jih kupci lahko imeli, upraviteljica ni izpostavila.

9Podobni razlogi utemeljujejo tudi zavrnitev pritožbe glede stroškov pregleda z dne 16. 12. 2024. Povod zanj je bil glede na pritožbene navedbe v želji najemnika nepremičnine, da avtopralnici izklopi iz električnega omrežja, saj se je kratek čas pred pregledom v nepremičnini prenehala izvajati dejavnost pranja tovornjakov in avtomobilov. To izhaja tudi iz pritožbi priloženega zapisnika o tem pregledu in poročila, ki je priloga upraviteljičinega predloga za izdajo soglasja (p. d. 152). Višje sodišče ne dvomi, da bi lahko upoštevanje opisanih najemnikovih želja vplivalo na vitalne dele pralnic, ki morata biti v hladnejših zimskih dneh tudi ustrezno oskrbovani zaradi preprečevanja zmrzali, in da je v takem primeru potrebno sprejeti določene ukrepe za preprečitev škode. Vendar to še ne pomeni, da mora stroške v zvezi z opredeljevanjem teh ukrepov oziroma obveznosti najemnika po spremembi rabe predmeta najema, ki jo sam predlaga, nositi najemodajalec. Kaj takšnega iz pravil o najemnih razmerjih ne izhaja, upraviteljica pa tudi ne trdi, da bi bilo v najemni pogodbi dogovorjeno drugače.

10Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Ker se je postopek začel pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H, ga je vodilo po prej veljavnih določbah ZFPPIPP (137. člen ZFPPIPP-H).