VSC Sklep I Kp 75808/2025

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje podaljšalo pripor zoper obtoženca A. A., iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP).

2Zoper navedeni sklep se je pritožil zagovornik obtoženca iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da se pripor odpravi in se ga nadomesti z milejšim ukrepom.

3Pritožba ni dovoljena.

4Izpodbijanji sklep sodišča prve stopnje z dne 13.11.2025 je bil vročen zagovorniku obtoženca, B. B., dne 17.11.2025 (obtožencu je bil prevod vročen 20.11.2025), pritožbo pa je zagovornik B. B. vložil istega dne, torej 17.11.2025. Vendar pa je bil zagovornik odvetnik B. B. s sklepom III K 75808/2025 z dne 14.11.2025 razrešen, saj je zagovornik C. C. dne 13.11.2025 priglasil pooblastilo. To pomeni, da zaradi razrešitve zagovornika B. B. z dne 14.11.2025, njegova pritožba z dne 17.11.2025 ni bila več dovoljena. Upoštevajoč sodno prakso Vrhovnega sodišča, sklep XI Ips 33/2009 z dne 7.5.2009 ter sklep XI Ips 23582/2025 z dne 11.6.2025, je namreč sklep o razrešitvi zagovornika po uradni dolžnosti konstitutivne narave in učinkuje z dnem izdaje, ne glede na to, kdaj je bil postavljenemu zagovorniku vročen. Samo dejstvo razrešitve funkcije zagovornika po uradni dolžnosti ima za posledico, da so vsa njegova procesna dejanja, opravljena po razrešitvi, nedovoljena.

5Odvetnik od izdaje sklepa o razrešitvi torej ni imel več podlage za opravljanje dolžnosti zagovornika po uradni dolžnosti, kar pomeni, da v času vložitve pritožbe dne 17.11.2025 ni bil upravičen do tega procesnega dejanja. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice, jo je pritožbeno sodišče zavrglo na podlagi 390. člena ZKP, glede na to, da tega ni storilo že sodišče prve stopnje.