VSC Sklep I Kp 79773/2025

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče obdolženemu Č. Č. podaljšalo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) za dva meseca, tj. do vključno dne 25. 1. 2026 do 20.28 ure.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil obdolženčev zagovornik zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, napadeni sklep v celoti razveljavi, pripora ne podaljša in obdolženca nemudoma izpusti na prostost, podredno pa, da se zoper obdolženca odredi milejši ukrep hišnega pripora, ki se naj izvaja na nepremičnini v lasti njegovega starega očeta D. D.

3Pritožba ni utemeljena.

4Preizkus izpodbijanega sklepa v luči pritožbenih navedb je pokazal, da ni moč pritrditi pritožniku pri zavzemanju za razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da so za podaljšanje pripora še vedno izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za uporabo tega najstrožjega osebnega omejevalnega ukrepa za preprečitev ponovitvene nevarnosti določata Ustava RS in ZKP. Vse pogoje za podaljšanje pripora je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ustrezno obrazložilo in zato sklep ni obremenjen s pomanjkljivostjo, ki bi predstavljala bistveno kršitev določb kazenskega postopka, zatrjevano po pritožniku.

5Glede obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil kazniva dejanja, kot se mu očita v že pravnomočnem sklepu o uvedi preiskave, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da ta izhaja iz vseh do sedaj zbranih dokazov. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje prvostopenjskemu, da tekom preiskave izvedeni dokazi obstoja utemeljenega suma niso omajali, temveč kvečjemu še utrdili. Zagovornik tako neutemeljeno navaja, da iz zaslišanja oškodovancev ne izhaja, da se bojita obdolženca, saj je oškodovanec A. A. tako na policiji kot pred preiskovalnim sodnikom jasno povedal, da se obdolženca boji, tudi iz izpovedbe obdolženčeve mame B. B. pred preiskovalnim sodnikom pa izhaja njen strah (povedala je, da pomisli tudi na to, da bi jih kaj naredil oziroma da živi v strahu, da bi kaj naredil otrokom in se ga boji, da bi odreagiral spet na način, kot je zoper očima), o tem, da se sina boji, pa je povedala tudi pred policijo. Oba oškodovanca sta kritični dogodek z dne 25. 10. 2025 opisovala skladno, tako pri podaji ovadbe kot zaslišana med preiskavo. S pritožbenimi navedbami, s katerimi torej zagovornik podaja lastno dokazno oceno zaslišanja prič in zagovora obdolženca, ne more uspeti v tem postopku oziroma bo to stvar nadaljnjega postopka, če bo do tega prišlo. Neosnovane so nadalje pritožbene navedbe, da utemeljen sum izhaja le iz dveh zapisnikov o sprejemu ustne ovadbe oziroma predlogov za pregon, upoštevaje, da utemeljen sum temelji na številnih drugih do sedaj zbranih dokazih (vključno z izvidi oškodovanca, poročili CSD Celje in Slovenske Konjice, individualne ocene stopnje ogroženosti žrtve kaznivega dejanja B. B. in A. A.). Sodišče druge stopnje tako zavrača pritožbene navedbe, češ da zahtevani dokazni standard utemeljenega suma v predmetni kazenski zadevi ni podan oziroma da niso izpolnjeni vsi kvalifikatorni elementi očitanega kaznivega dejanja.

6Sodišče prve stopnje je v tč. 7 podalo jasne in celovite razloge, ki utemeljujejo priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Tovrstni presoji pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje.

Objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti ne izhajajo iz same teže kaznivega dejanja, kot to zmoto navede zagovornik, temveč tudi iz načina in okoliščin, ko je na ravni utemeljenega suma med obdolžencem in oškodovancem v preteklosti že večkrat prišlo do verbalnih in celo fizičnih obračunavanj, v obravnavanem dogodku pa naj bi obdolženec na zelo zahrbten način izvršil očitano mu kaznivo dejanje, ko se je oškodovancu približal izza hrbta s sekiro v roki, ko je ta hranil svojo dveletno hčer, ter ga večkrat s sekiro udaril po glavi. Od dejanja pa ga ni odvrnila niti prisotnost mladoletnih sester. Svoji mami pa naj bi obdolženec govoril, da ni nič vredna, da bo počel kar, bo hotel, se večkrat drl nanjo in ji večkrat grozil, da jo bo pretepel. Kljub drugačnemu stališču zagovornika po presoji drugostopenjskega sodišča sklep v tem delu ni pomanjkljivo obrazložen, vse navedeno pa utemeljuje objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti.

Podane pa so tudi subjektivne okoliščine na strani obdolženca, ki utemeljujejo priporni razlog, pri čemer je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno upoštevalo, da obdolženec še ni bil predhodno kaznovan. Vendar pa je v preteklosti zaradi nasilja nad sošolko že opravljal družbenokoristna dela, ki nanj očitno niso delovala v smeri, da kaznivih dejanj z elementi nasilja več ne bi ponavljal, v obravnavanem dogodku pa je (na ravni utemeljenega suma) pokazal agresivnost, brezobzirnost in odločenost izvrševati nasilje. Glede na do sedaj zbrane podatke (poročilo toksikološke preiskave z dne 26. 10. 2025, list. št. 173 spisa) je obdolženec tudi uživalec drog (konoplje), kar dodatno kaže na njegovo nespoštovanje družbenih norm. Zagovornik tako zmotno navaja, da napadeni sklep ne vsebuje konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale ponovitveno nevarnost.

7Sodišče druge stopnje se strinja tudi s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je pripor zoper obdolženca še vedno neogibno potreben ter z vidika zagotovitve varnosti oškodovancev in ostalih potencialnih oškodovancev, glede na visoko stopnjo ogrožanja, še vedno nujen ter sorazmeren ukrep. Pri sorazmernosti gre ponovno izpostaviti težo obravnavanih kaznivih dejanj, ki se ne nazadnje izraža tudi v predpisani kazni. Sodišče druge stopnje v nasprotju s pritožnikom meni, da je prvostopenjsko sodišče ustrezno presodilo tudi, da milejši ukrepi (prepoved približevanja ali hišni pripor) ne bi bili učinkoviti ukrepi za preprečitev obdolženčeve ponovitvene nevarnosti. Zagovornik v pritožbi sicer navede, da bi obdolženec lahko hišni pripor prestajal na nepremičnini v lasti njegovega starega očeta D. D. Vendar iz podatkov spisa izhaja, da je bil obdolženec v preteklosti nasilen tudi do drugih oseb, ne le v šoli, vendar tudi do družinskih članov, in sicer je po navedbah C. C. ter A. A. nasilje izvrševal tudi zoper staro mamo (mamo C. C.). Glede na to nikakor ne gre pritrditi obrambi, da bi bil hišni pripor pri starem očetu tisti ukrep, ki bi bil primeren in ki bi v zadostni meri varoval potencialne oškodovance, kar enako velja za ukrep prepovedi približevanja. Ne nazadnje je odreditev katerega od milejših ukrepov nujno povezana z zaupanjem sodišča, da obdolženec tovrstnega ukrepa ne bo kršil, tovrstnega zaupanja pa obdolženec ne uživa. Sodišče namreč ne more spregledati predhodne obravnave obdolženca pred CSD in tudi pred tožilstvom zaradi nasilja, njegovega izpisa iz šole ter dejstva, da v domačem okolju na ravni utemeljenega suma že dalj časa vrši nasilje nad mamo in očimom, ki ga celo stopnjuje ter je zgolj srečnim okoliščinam moč pripisati, da oškodovanec pri dejanju z dne 25. 10. 2025 ni utrpel še veliko hujših poškodb.

8Ker ob obrazloženem pritožbeni očitki zagovornika obdolženega niso utemeljeni in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).