VSRS Sklep I R 147/2025

Predlog se zavrne.

1Predlagateljica je 28. 4. 2025 na Okrožno sodišče v Kranju vložila predlog, naj za njeni hčerki, mld. A. A., roj. ..., in mld. B. B., roj. ..., dovoli določitev priimka C., prijavo njunega bivališča na drugem naslovu in izdelavo novih dokumentov ter da jima dodeli zagovornika otrok.

2Po prejemu sklepa, s katerim je pristojno sodišče ugodilo predlogu okrožnega sodnika D. D. za izločitev pri odločanju v navedeni zadevi in odločilo, da se zadeva po pravilih Sodnega reda dodeli drugemu okrožnemu sodniku ali sodnici, je predlagateljica pri pristojnem prvostopenjskem sodišču 23. 7. 2025 podala predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V utemeljitev je navedla, da obrazložitev predloga za izločitev navedenega sodnika ne ustreza dejanskemu stanju in je zavajajoča, saj v predlogu ni izpostavljena ključna okoliščina, na katero že dolgo opozarja, tj. izjemno tesno prijateljstvo med navedenim sodnikom in nasprotnim udeležencem, o čemer pričajo v predlogu naštete okoliščine. Dodala je, da ima navedeni sodnik neposredne povezave z zaposlenimi na CSD Radovljica, ki obravnavajo njihov primer, kar dodatno krepi občutek pristranskosti in navzkrižja interesov. Poudarila je, da navedeni sodnik z njo ne vzdržuje prijateljskega stika, kar kaže na enostransko bližino in podporo nasprotni stranki. Po predlagateljičinem mnenju te okoliščine preprečujejo zagotovilo poštenih in nepristranskih postopkov pred naslovnim sodiščem. Navedla je še, da dokazana in dolgotrajna osebna povezanost med nasprotnim udeležencem in posameznimi sodniki pristojnega sodišča, vključno s prejšnjim vodstvom sodišča, utemeljujejo strah pred pristranskostjo, zato vidi prenos pristojnosti kot nujno sredstvo v interesu pravičnega postopka.

3Predlog ni utemeljen.

4Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrsti namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot "drug tehten razlog", mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. V praksi so to največkrat okoliščine, ki so povezane z dojemanjem strank in javnosti o nepristranskosti sodišča.

5Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, kar terja njihovo restriktivno razlago. Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče pride v poštev le v primerih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bili prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Predlagateljica konkretnih in utemeljenih razlogov, ki bi se nanašali na prav vse sodnike pristojnega sodišča ter ki bi lahko pri razumem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja, ni izkazala. Pavšalna, neargumentirana in neizkazana trditev o osebni povezanosti nasprotnega udeleženca s "posameznimi sodniki tega sodišča, vključno s prejšnjim vodstvom", ne nudi zadostne podlage za sklep o obstoju opredeljenih razlogov za prenos pristojnosti. Za odpravo dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pristojnega sodišča, v kar je sicer tudi usmerjena večina razlogov iz obravnavanega predloga, pa je v dosedanjem postopku že bil ustrezno uporabljen za to namenjen institut izločitve sodnika.

6Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.