VSRS Sklep I R 159/2025

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Krškem.

1Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta bivša izvenzakonska partnerja, ki sta po razpadu izvenzakonske skupnosti v procesu urejanja medsebojnih razmerji. Imata tri skupne otroke. V obravnavani zadevi predlagateljica od sodišča zahteva nadomestitev soglasja nasprotnega udeleženca glede izvajanja starševske skrbi (spremembe bivališča, prešolanja otrok in prepis v drug vrtec) ter sočasno predlaga tudi izdajo začasnih odredb.

2Predlog je bil vložen pri Okrožnem sodišču v B., ki je pristojno glede na bivališče strank. Razpravljajoča sodnica je nato 22. 8. 2025 podala predlog za prenos pristojnosti na drugo okrožno sodišče, ker meni, da je podan tehten razlog po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V predlogu je sodnica najprej pojasnila, da gre za kompleksno in močno konfliktno zadevo, ki je povezana tudi s tem, da je predlagateljica zapustila skupno prebivališče z nasprotnim udeležencem kmalu po tem, ko je ta utrpel hudo delovno nesrečo, zaradi katere je tetraplegik in se do nadaljnjega zdravi v URI Soča. V utemeljitev predlogu je navedla, da je sestra nasprotnega udeleženca A. A., ki jo nasprotni udeleženec predlaga tudi kot pričo v tem postopku, že več let zaposlena na pristojnem sodišču kot strojepiska in vpisničarka na kazenskem oddelku. Gre za majhen in povezan kolektiv. Vsi zaposleni imajo pisarne v isti stavbi in se dnevno srečujejo, pri tem pa se udeležujejo tudi neformalnih srečanj in se pogovarjajo o osebnih stvareh. Družinski sodniki pristojnega sodišča opravljajo nujna procesna dejanja v okviru dežurstev v kazenskih zadevah ter sodelujejo v zunajrazpravnih senatih, pri tem pa so z navedeno zaposleno v stalnih stikih. Ta je glede na dokumentacijo v spisu aktivno vpeta v vsakdanjik družine strank postopka.

3Predlog je utemeljen.

4Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrstni namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot "drug tehten razlog", mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.

5Dejstvo, da je A. A., ki je sestra nasprotnega udeleženca, že več let zaposlena na sodečem sodišču, kjer opravlja delo zapisnikarice in vpisničarke, v tem razmerju pa se dnevno srečuje tudi s sodnicami, ki med drugim odločajo na stvarno pristojnem področju za predmetno zadevo, predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije. To še dodatno potrjujeta tako okoliščina glede izjemno osebno občutljive narave obravnavane zadeve kot dejstvo, da je navedena zaposlena predlagana kot priča v obravnavani zadevi. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Krškem.