VSRS Sklep I R 184/2025
ECLI:SI:VSRS:2025:I.R.184.2025Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Zgolj dejstvo, da je bila vnukinja nasprotne udeleženke (in hči udeleženke) sodniška pripravnica na sodišču, ki je pristojno odločati v zadevi, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, prav tako ne dejstvo, da je pripravništvo opravljala tudi pri sodnici, ki konkretno zadevo obravnava.
Šele globlji, tesnejši ali prijateljski stiki bi utemeljevali prenos pristojnosti, njihov obstoj pa v predlogu ni zatrjevan.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Pri Okrajnem sodišču Sevnici se na predlog Centra za socialno delo Posavje vodi postopek za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo.
2Okrajno sodišče v Sevnici je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) določi drugo stvarno pristojno sodišče. V predlogu navaja, da je vnukinja nasprotne udeleženke in hči udeleženke A. A. sodniška pripravnica pri Višjem sodišču v Ljubljani in je od 1. 2. 2024 do 30. 4. 2025 po programu izbirnega usposabljanja opravljala pripravništvo na vseh oddelkih tukajšnjega sodišča, v času od 24. 6. 2024 do 30. 4. 2025 pri razpravljajoči sodnici, med drugim tudi na nepravdnem področju. Glede na navedeno in glede na kolegialen odnos do pripravnice meni, da gre za tehten razlog, zaradi katerega je potreben prenos pristojnosti, saj utegne v očeh javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sodnika oziroma sodišča, ki je manjše (ima le dva sodnika).
3Predlog ni utemeljen.
4Na podlagi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge v smislu te zakonske določbe spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Najpomembnejši vidik objektivne nepristranskosti sodišča predstavlja pričakovani vtis javnosti ob sojenju pred določenim sodiščem. Prenos pristojnosti sodišča pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za prenos treba razlagati restriktivno.
5Zgolj dejstvo, da je bila vnukinja nasprotne udeleženke (in hči udeleženke) sodniška pripravnica na sodišču, ki je pristojno za odločanje v zadevi, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, prav tako ne dejstvo, da je pripravništvo opravljala tudi pri sodnici, ki konkretno zadevo obravnava. Iz sodne prakse vrhovnega sodišča izhaja, da so bili že večkrat zavrnjeni podobni predlogi, ko je bila na istem sodišču zaposlena celo stranka postopka,1 tu pa takšen položaj sploh ni podan. Šele globlji, tesnejši ali prijateljski stiki bi utemeljevali prenos pristojnosti,2 njihov obstoj pa v predlogu ni zatrjevan. Ker okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem, niso podane, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
1 Prim. zadeve I R 12/1999 z dne 24. 3. 1999, I R 91/2008 z dne 27. 8. 2008, I R 27/2012 z dne 2. 8. 2012 in I R 191/2012 z dne 29. 11. 2012, v katerih je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo, čeprav je bil (bivši) pripravnik oz. pripravnica na pristojnem sodišču celo sam(a) stranka postopka.
2 Prim. sklepe I R 9/2022 z dne 9. 2. 2022, I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024 in I R 138/2024 z dne 4. 9. 2024.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 2. 12. 2025Nazaj na vrh ↑