VSRS Sklep I R 188/2025
ECLI:SI:VSRS:2025:I.R.188.2025Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Predlog je utemeljen. Na izvršilni oddelek sodišča sta razporejeni dve sodnici, ki sta v vsakodnevnem delovnem stiku z upnico, zato dela ni mogoče organizirati tako, da izvršilna zadeva ne bi bila dodeljena sodniku, ki je v neposredni delovni povezavi z upnico.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.
Obrazložitev
1Okrajna sodnica na Okrajnem sodišču ... A. A. predlaga, naj Vrhovno sodišče določi drugo krajevno pristojno sodišče za odločanje v izvršilni zadevi I 76/2025 in v pristopljeni izvršilni zadevi I 355/2025, ki tečeta pred Okrajnim sodiščem ... Navaja, da v obeh zadevah vodi izvršilni postopek od dne 20. 2. 2025. Izvršilna spisa sta ji bila predložena šele z dnem izdaje sklepa o pristopu z dne 17. 9. 2025, po opravljenih procesnih dejanjih, ki jih v skladu s 6. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko opravlja drugo sodno osebje. V obeh izvršilnih zadevah je upnica B. B., višja pravosodna svetovalka, ki je zaposlena na izvršilnem oddelku sodišča in v okviru svojih del odloča v zadevah civilne izvršbe. Z letnim razporedom dela sodnikov za leto 2025 sta na izvršilni oddelek sodišča razporejeni le dve sodnici, ki sta v vsakodnevnem stiku z zaposleno - upnico. Sodnica je šele s predložitvijo izvršilnih spisov dne 17. 9. 2025 ugotovila, da kot upnica v izvršilnem postopku nastopa oseba, s katero vsakodnevno sodelujeta pri reševanju ostalih izvršilnih zadev. V obravnavani zadevi tako ni mogoče zagotoviti pogojev oziroma dela organizirati tako, da izvršilna zadeva ne bi bila dodeljena sodniku, ki ni (pravilno: je) v neposredni povezavi na delovnem mestu z upnico. Zato meni, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka lahko vzbudile dvom o nepristranskosti pri nadaljnjem vodenju in odločanju.
2Predlog je utemeljen.
3Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Mednje se v smislu navedene zakonske določbe šteje tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.
4Vrhovno sodišče sprejema argumentacijo predlagajoče sodnice, ki poudarja, da sta z letnim razporedom dela sodnikov za leto 2025 na izvršilni oddelek sodišča razporejeni dve sodnici, ki sta v vsakodnevnem delovnem stiku z upnico iz navedenega izvršilnega postopka. Tako ni mogoče dela organizirati tako, da izvršilna zadeva ne bi bila dodeljena sodniku, ki je v neposredni delovni povezavi z upnico. V tej izvršilni zadevi pa sodnica tudi vodi postopek. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so ob povedanem podani razlogi oziroma okoliščine, ki kažejo na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča, če bi zadevo obravnavalo Okrajno sodišče ...1
5Vrhovno sodišče je pristojnost za odločanje preneslo na Okrajno sodišče v Mariboru.
1 Primerjaj v sodni praksi Vrhovnega sodišča npr.: sklep I R 127/2024 in sklep I R 48/2025.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 2. 12. 2025Nazaj na vrh ↑