VSL Sklep Cst 279/2025

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlogu A. A. z dne 14. 8. 2025 ugodi in se razveljavi klavzula o pravnomočnosti sklepa o naložitvi stroškov poslovodji z dne 18. 4. 2025 (I). Odločilo je še, da se sklep opr. št. St 000/2024 z dne 18. 4. 2025 v izreku spremeni tako, da se pravilno glasi: „A. A. je dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa stečajnemu dolžniku vrniti znesek začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 2.416,11 EUR v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja B. B. št. računa ... odprtega pri C. d. d.“ (II izreka).

2Zoper takšen sklep se je pritožil upravitelj B. B.¹ in predlagal, da višje sodišče razveljavi izpodbijani sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti z dne 18. 9. 2025 in ohrani v veljavi klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti.

3Pritožba ni dovoljena.

4Sodišče prve stopnje je v skladu s predlogom upravitelja za vračilo predujma v skladu z 233. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) izdalo sklep (PD 30), s katerim je A. A. naložilo, da v roku 15 dni od prejema sklepa stečajnemu dolžniku vrne znesek začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 2.416,11 EUR v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. Iz vročilnice, ki je pripeta k navedenemu sklepu, je izhajalo, da je bilo pisanje vročeno na naslov D. po fikciji vročitve z dne 9. 5. 2025. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sklep z dne 18. 4. 2025 postal pravnomočen 24. 5. 2025. A. A. je kasneje po pooblaščencu vložil predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ter ugovor zoper sklep z dne 18. 4. 2025. Navedel je, da mu je v izvršilnem postopku I 257/2025, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem na Ptuju, poleg sklepa o izvršbi vročen tudi sklep St 000/2024 z dne 18. 4. 2025. Navajal je, da mu sklep ni bil vročen, saj je bil napačno vročan po fikciji vročitve na naslov D., vendar A. A. na tem naslovu ne biva že od 24. 9. 2024, ker je bil na podlagi sodne izvršbe prisilno izseljen iz stanovanjske hiše na dotičnem naslovu. Od takrat naprej biva v najemniškem stanovanju na naslovu E., na katerem ima od 7. 10. 2024 evidentiran naslov začasnega bivališča in tudi naslov za vročanje. Kot dokazilo je predložil potrdilo o začasnem prebivališču Upravne enote X. Sodišče prve stopnje je tako v skladu z ustaljeno sodno prakso in drugim odstavkom 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) klavzulo o pravnomočnosti razveljavilo, saj je ugotovilo, da pisanje A. A. kot nekdanjemu poslovodji ni bilo pravilno vročeno.

5Določba 233. člena ZFPPIPP določa pravila o založitvi predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje A. A. naložilo plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 2.416,11 EUR. Določba devetega odstavka citiranega člena določa, da če v primeru iz drugega in sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka istega člena, morajo te stroške plačati osebe, ki so bili člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezen član poslovodstva se odgovornosti lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati. Določba desetega odstavka istega člena določa, da sodišče naloži plačilo stroškov osebam, ki so prej navedene s sklepom, ki se jim vroči. Zoper tak sklep lahko vsak član poslovodstva v osmih dneh vloži ugovor. Sklep, s katerim sodišče naloži plačilo članom poslovodstva, je izvršilni naslov, na podlagi katerega upravitelj izterja povračilo v korist stečajne mase.

6Določba 56. člena ZFPPIPP določa, da so v glavnem postopku zaradi insolventnosti procesna dejanja upravičena opravljati vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. V tem primeru je sklep o začetku stečajnega postopka z dne 17. 7. 2024 postal pravnomočen 20. 8. 2024 in tako sedaj teče glavni postopek.

7V skladu z določbo prvega odstavka 126. člena ZFPPIPP, ki ureja procesno legitimacijo za vložitev pritožbe, ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, pa ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Upravitelj se tako lahko pritoži zoper sklep o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado in pavšalnih nadomestil ter zoper sklep o povrnitvi stroškov upravitelju, ki so mu nastali pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja (deveti odstavek 104. člena in tretji odstavek 105. člena ZFPPIPP). Pritoži se torej lahko le zoper sklepe, ki zadevajo njega osebno, med drugim tudi sklep o njegovi razrešitvi.²

8Zakon ne predvideva, da se zoper sklep v zvezi s predujmom o kritju začetnih stroškov stečajnega postopka lahko pritoži tudi upravitelj, ki je vložil pritožbo zoper razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, zato ta ni dovoljena.

9Pravico vložiti pritožbo proti sklepu ima vsaka stranka postopka, upravitelj ali druga oseba pa le, če zakon tako določa (126. člen ZFPPIPP). V glavnem stečajnem postopku nad pravno osebo so stranka postopka le upniki, saj zakon ne določa, da bi imel dolžnik položaj stranke postopka (2. točka 56. člena ZFPPIPP).³ Torej, če je upravitelj menil, da vlaga pritožbo v imenu dolžnika, mu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za insolventnega dolžnika, ki je pravna oseba, v glavnem stečajnem postopku niso posebej predvidene pritožbe (tudi npr. zoper sklep v zvezi s predujmom o kritju začetnih stroškov stečajnega postopka ne), kot je to izrecno določeno pri strankah glavnega postopka osebnega stečaja (385. člen ZFPPIPP).

10Ne glede na navedeno, pa pritožbeno sodišče pritrjuje vsebinskim razlogom sodišča prve stopnje, saj je pravilno razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, s katerim je bilo A. A. naloženo plačilo 2.416,11 EUR, saj mu je bilo vročano na napačen naslov. Sodna praksa na tem področju je jasna in dolžnik je izkazal, da v času vročanja ni imel prebivališča za prejemanje pisanj na danem naslovu, pač pa je imel že od 7. 10. 2024 naslov v E. in torej vročitev spornega sodnega pisanja ni bila pravilno izvedena.

11Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (352. člen v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ Iz pritožbe sicer ni mogoče izrecno razbrati ali se pritožuje v lastnem imenu ali v imenu dolžnika, kar pa na samo odločitev pritožbenega sodišča nima vpliva.
² Npr. VSL sklep Cst 283/2023.
³ Glej VSL sklep Cst 90/2017.