VSM Sklep I Kr 91938/2024

Predloga za prenos krajevne pristojnosti se zavrneta.

1V uvodoma navedeni kazenski zadevi Okrožnega sodišča v X sta predloga za prenos krajevne pristojnosti podala pooblaščenka oškodovank A. A. in B. B. ter okrožni sodnik svétnik Okrožnega sodišča v X, C. C., in sicer pooblaščenka na predobravnavnem naroku dne 26. 2. 2025, okrožni sodnik svétnik pa z dopisom z dne 21. 10. 2025. Pooblaščenka v predlogu navaja, da je obdolženi D. D. domicilni odvetnik in ji je znano, da so bili nekoč skupni zaključki, kjer so se srečevali tako obdolženec, odvetniki in sodno osebje Okrožnega sodišča v X, to pa je po njenem mnenju okoliščina, ki med drugim vpliva na zunanji videz nepristranskosti sodnikov Okrožnega sodišča v X kot celote. Smiselno enako izhaja tudi iz predloga okrožnega sodnika svétnika, ko navaja, da se je z obdolžencem v preteklosti kdaj srečal na kakšnem družabnem dogodku, na katerem so bili prisotni tudi ostali sodniki Okrožnega sodišča v X, z obdolžencem pa se sodniki razpravljajočega sodišča vsakodnevno srečujejo na narokih, obdolženec pa je del pripravništva opravljal na Okrožnem sodišču v X. Ker se obdolženec osebno pozna z vsemi ali vsaj veliko večino sodnikov Okrožnega sodišča v X, okrožni sodnik svétnik meni, da je s tem vprašljiv vsaj zunanji videz nepristranskega odločanja razpravljajočega sodišča v predmetni kazenski zadevi. Dodatno pa na vprašanje zunanjega videza nepristranskega odločanja kaže tudi dejstvo, da je bila obtožnica vložena po Okrožnem državnem tožilstvu Y in ne na pristojnem Okrožnem državnem tožilstvu v X.

2Predloga nista utemeljena.

3Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Inštitut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po kateri se določa krajevna pristojnost sodišča in jo je kot takšno treba razlagati restriktivno. V primeru prenosa krajevne pristojnosti iz razloga, ker naj ne bi bil zagotovljen videz nepristranskega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos, nanašati na sodišče kot celoto in morajo biti takšne narave, da sodišče, ki bi bilo po splošnih pravilih pristojno za sojenje, kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja. Šele takrat je mogoče govoriti, da pred določenim sodiščem ne bo zagotovljen videz nepristranskega sojenja.

4Predlagatelja v obravnavanem primeru svoja predloga za prenos krajevne pristojnosti utemeljujeta z navedbami, da je obdolženec odvetnik, ki svoj odvetniški poklic opravlja na območju razpravljajočega sodišča ter tako med njim in sodniki tega sodišča prihaja do vsakodnevnih srečanj na narokih, pa tudi na kakšnem družabnem dogodku. Vendar po stališču Vrhovnega sodišča RS takšna okoliščina, da odvetnik svoj poklic opravlja na območju določenega sodišča, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.¹ Sodniki so v Republiki Sloveniji pri odločanju vezani na Ustavo, zakone in svojo vest, od njih pa se utemeljeno pričakuje, da običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki in delavci v pravosodju (tudi odvetniki) na njihovo sodno odločanje ne bodo imeli vpliva.² Po ustaljeni sodni praksi³ namreč poznanstva med sodniki in delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, ne morejo vzbuditi dvoma v zunanji videz nepristranskosti. Noben od predlagateljev pa v svojem predlogu ni navedel konkretnih razlogov, ki bi utemeljili prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Dejstvo, da je obdolženec odvetnik, ki svoje delo opravlja pretežno na območju Okrožnega sodišča v X, namreč ne more samo po sebi povzročiti dvoma v videz nepristranskosti sodišča kot celote, četudi med sodnim osebjem in obdolžencem občasno prihaja do srečanj na kakšnih družabnih dogodkih, za katere predlagatelja niti nista specificirala, kako pogosti so ti dogodki ter ali gre za dogodke službene ali osebne narave. Predlagatelja tako nista izkazala, da bi šlo med obdolžencem in sodniki razpravljajočega sodišča za več kot običajno druženje oziroma poznanstvo med osebami pravnega poklica. Njune navedbe v predlogih so namreč povsem posplošeno in kakšne globlje povezanosti oziroma tesnejšega poznanstva med obdolžencem in sodniki ne razkrivajo. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa kot že navedeno, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Dejstvo, da je v predmetni zadevi obtožni akt vložen po Okrožnem državnem tožilstvu Y, pa samo po sebi na vprašanje zunanjega videza nepristranskosti odločanja Okrožnega sodišča v X nima nikakršnega vpliva.

5V kolikor bi odnosi med obdolžencem in razpravljajočim sodnikom, ki mu je zadeva dodeljena, presegali okvire kolegialnih odnosov in bi zato obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bil podan razumen dvom v sodnikovo nepristranskost, bi to bilo potrebno reševati v okviru instituta izločitve sodnika. Vsakršna drugačna odločitev bi namreč pomenila vnaprejšnje odrekanje objektivnosti sodnikom in sodišču že na podlagi dejstva, da sodniki izvršujejo sodno funkcijo in z njo povezane dejavnosti.⁴

6Po obrazloženem višje sodišče ocenjuje, da razlogi, ki jih v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navajata predlagatelja, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi po prvem odstavku 35. člena ZKP, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti, zato je njuna predloga zavrnilo.

¹ Tako odločbi VSRS I Kr 5371/2020 z dne 28. 1. 2021 in I Kr 56290/2022 z dne 6. 10. 2022.
² Tako odločba VSRS I Kr 51721/2013 z dne 4. 3. 2021.
³ Prim.: odločbe VSRS I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2007, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016, I Kr 39962/2011 z dne 17. 12. 2015, I Kr 3140/2017 z dne 27. 3. 2019, I Kr 51721/2013 z dne 4. 3. 2021 in druge.
⁴ Tako odločba VSRS I Kr 39962/2011 z dne 17. 12. 2015.