VSRS Sklep I R 166/2025

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Postojni.

1Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je v teku pravdna zadeva zaradi motenja posesti med navedenima pravdnima strankama.

2Okrajno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču poslalo predlog za prenos pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je vložil tožnik.

3Tožnik v predlogu navaja, da je v tej zadevi mati toženke A. A., sodnica Višjega sodišča v Ljubljani. Zaradi njenega položaja v sodni hierarhiji, morebitnih poznanstev ali vpliva znotraj pravosodnega okolja, obstaja utemeljen dvom v videz nepristranskosti sodišča v Ljubljani. Mati toženke je kot višja sodnica zaposlena na drugostopenjskem sodišču, ki je pristojno za obravnavo zadeve v istem okrožju prvostopenjskega sodišča, kar je tehten razlog za prenos pristojnosti. Sklicuje se na identičen sklep Vrhovnega sodišča I R 6/2004. Poudarja še, da čeprav se domneva nepristranskosti sodišča ne sme zlahka omajati, pa velja, da mora sodišče biti ne le dejansko nepristransko, ampak mora takšno tudi navzven delovati, kar je še posebej pomembno v družinskih sporih, kjer je konflikt osebne narave. Vsak utemeljen sum ali dvom v objektivnost odločanja lahko okrni zaupanje v sodno varstvo. Prenos krajevne pristojnosti bi preprečil morebitni videz pristranskosti in zagotovil pošteno, nevtralno in neodvisno obravnavo.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Mednje v smislu navedene zakonske določbe štejemo tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.

6Vrhovno sodišče ocenjuje, da so podani razlogi oziroma okoliščine, ki bi kazale na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najbolj pogosto zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil omajan videz nepristranskosti sodišča. Običajno gre za osebne povezave med stranko postopka in vsemi sodniki tega sodišča. Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre v ozadju spora o motenju posesti, za občutljivo družinsko situacijo, saj sta pravdni stranki bivša izvenzakonska partnerja, po navedbah tožnika pa predstavlja motilno dejanje ravnanje tožene stranke po prenehanju te skupnosti. Pristojnost za odločanje je zato preneslo izven območja Višjega sodišča v Ljubljani, na Okrajno sodišče v Postojni. ¹

¹ Primerjaj v sodni praksi Vrhovnega sodišča sklep I R 96/2025 z dne 4. 6. 2025 in še sklep I R 6/2004 z dne 15. 1. 2004.